Pravzaprav k vašemu pisanju ni kaj dodati, tako skladno in pravilno ste opisali vzroke in posledice. Lahko bi rekli, da je vaša garsonjera šolski primer težav, ki nastopijo zaradi prepleta številnih razlogov. Zelo lepo ste jih našteli v svojem vprašanju, zato jih niti ne bi ponavljal, lahko pa jih uporabim kot splošno ugotovitev: manjši kot so prostori, več težav imamo z razporeditvijo pohištva. Če je stavba neizolirana in pohištvo namestimo ob zunanje stene, se zgodi podobno, kot da bi stene izolirali z notranje strani. To je v gradbenofizikalnem pogledu zelo neugodno in praviloma privede do težav. Dodatna nevšečnost je ovirano kroženje zraka ob teh stenah, tako da njihova notranja površina ostane hladna. V takih primerih velikokrat  tudi »nadstandardno« pogosto in intenzivno prezračevanje ne pomaga popolnoma – skritih vogalov, ozkih prostorov med omaro in steno ipd. enostavno ne moremo prezračiti.

Poleg tega je z majhnimi prostori povezana še ena neprijetnost: svojih življenjskih navad in vsakdanjih opravil enostavno ne moremo popolnoma prilagoditi velikosti prostorov. Ne glede na to, kako veliki so, v njih dihamo, se znojimo, kuhamo, peremo in podobno. Če zelo poenostavim: majhen volumen prostora – majhen volumen zraka v prostoru – (oteženo prezračevanje) – večje težave s povišano vlažnostjo zraka. Kadar so prostori večnamenski, npr. v garsonjerah ali majhnih stanovanjih, je problem podoben ali včasih še izrazitejši, saj se v njih odvija več različnih dejavnosti, ki so vir vlage.

Pri menjavi starih oken z novimi se notranja mikroklima pomembno spremeni, kar lahko razmere še poslabša. Tu material oken ne igra nobene vloge, pač pa boljša zrakotesnost reg in pripir. S tem se med drugim zmanjšajo toplotne izgube zaradi nekontrolirane izmenjave zraka, kar je seveda naš cilj. Hkrati pa se – če ni dodatnega dotoka svežega zraka – poviša relativna zračna vlažnost. Tu se znajdemo v začaranem krogu. Vlažen zrak in vlažne stene »porabijo« veliko toplote, zato se mnogi stanovalci, ki imajo probleme z vlago in plesnijo, hkrati pritožujejo tudi nad visokimi stroški za ogrevanje in nad (pre)nizko temperaturo v prostoru kljub intenzivnemu ogrevanju. S tem seveda ne želim reči, da je menjava oken neprimeren ukrep. Le vedeti je treba, kaj to lahko prinese s seboj in vnaprej razmisliti, ali in kako je mogoče poskrbeti za ustrezno mikroklimo v prostoru v novih razmerah. Idealno bi seveda bilo, da bi hkrati z menjavo oken tudi dodatno toplotno izolirali ovoj stavbe, kar pa vedno ni mogoče, posebej ne v večstanovanjskih stavbah. Tudi to pa ni zagotovilo za popoln uspeh, če je oprema prostora taka, kot je opisano zgoraj.

Zračna vlažnost, ki ste jo izmerili, je res precej previsoka. Pri temperaturi zraka, ki jo navajate in je sicer sama po sebi primerna, pa je treba opozoriti na dejstvo, da je v neizoliranih stavbah temperatura površine stene kar nekaj stopinj nižja od temperature zraka, v vogalih pa še več. Če je stena založena s pohištvom, je temperaturna razlika lahko še bistveno večja. Zakaj je to pomembno? Največja količina vodne pare (po domače: vlage), ki jo zrak lahko vsebuje, je odvisna od njegove temperature. Ko je ta vrednost dosežena, pravimo, da je zrak nasičen z vodno paro. Njen presežek se začne utekočinjati in govorimo o nastajanju kondenzata. To se npr. zgodi, ko pride ogret zrak v stik s hladno površino. Če je ta hladnejša od temperature rosišča, bo na njej začel nastajati kondenzat. Kadar v starejši neizolirani stavbi opazimo kondenzat na oknih, lahko z  veliko verjetnostjo sklepamo, da se je že pred tem pojavil kje drugje (že omenjeni vogali; za omarami; na toplotnih mostovih ipd.). Tega navadno ne opazimo, dokler se ne razvije še plesen. Prvi znaki potencialnih težav so sicer temnejše lise na kritičnih mestih. Prah in druga umazanija se na hladnih mestih namreč hitreje odlagata. Skupaj s kondenzatom, z lepili, z nekaterimi snovmi v oplesku in podobno je to plesni zelo prijazno okolje, četudi v popolni temi.

Še odgovori na vaša konkretna vprašanja:

• Menjava oken iz zgoraj naštetih razlogov ne bi prispevala k rešitvi problema. Ni pa odveč preveriti, kako je izvajalec izvedel/tesnil rego med oknom in konstrukcijo stene.
• Nepravilna izvedba špalet je lahko razlog za lokalne težave, ne pa za težave na drugih konstrukcijah oz. površinah.
• Prisilno prezračevanje je smiselno, če deluje na celoten prostor. Kadar so izrazite težave s površinami za pohištvom in na drugih manj dostopnih mestih, bi upal dvomiti o popolnem uspehu. Zato tudi menim, da sistem prezračevanja v sklopu okenskega elementa ne bi rešil vaših problemov.
• Kadar ne gre drugače, si lahko res pomagamo z notranjo toplotno izolacijo, ki je sposobna vpijati in oddajati zračno vlago. Ne bi pa takih materialov štel za univerzalne rešitelje problemov, zlasti ne v primeru, ko bi bili spet založeni s pohištvom. Če bi izolirali samo stene ali del sten, bi hkrati intenzivirali druge obstoječe toplotne mostove (toplotni tok bi se intenzivneje usmeril proti njim) in verjetno ustvarili kakšnega novega.
• Odmik pohištva bo gotovo pomagal. Kakšen naj bo, je težko natančno reči. Da se ne bi zadovoljili s pavšalno navedbo »čim večji«, naj omenim npr. priporočila nemške stroke, ki govorijo o vsaj 10 centimetrih. Dodaten pogoj je, da pohištvo ne sega od tal (biti mora na nogah) do stropa, sicer zrak še vedno ne bo krožil.

Odgovarja: mag. Miha Tomšič