Verjetno se veliko lastnikov sprašuje podobno kot vi, a je odgovor na dilemo obnoviti ali zgraditi novo nemogoče dati brez predhodnega podrobnega pregleda obstoječe stavbe. Tu mislim na več dejavnikov: trdnost in stabilnost, funkcionalnost, energijska učinkovitost, zaščita pred vlago in podobno. Kot pravite, je bila hiša vseskozi redno vzdrževana, zato najbrž o dotrajanosti v strogo gradbenem pogledu ne bi mogli govoriti.

Drugo vprašanje je seveda, kako funkcionalna je hiša za vaše zdajšnje potrebe. Kot pišete, je v uporabi le ena etaža, torej lahko sklepam, da bi bila hiša lahko tudi manjša, kar bi seveda vplivalo tudi na zmanjšanje vzdrževalnih in obratovalnih stroškov. Pri starejših hišah je pogosto tudi razporeditev in velikost posameznih prostorov taka, da ne ustreza najbolj sodobnemu načinu bivanja oziroma bivalnim navadam.

Omenili ste, da gre za rojstno hišo. Za marsikoga je tudi to dejavnik, ki pomembno vpliva na odločitev. Bolj kot smo navezani na neko stvar, težje se od nje ločimo. Pri nas je že dolge generacije čustvena komponenta močno vpeta v odnos do nepremičnine, ne nazadnje tudi zaradi samograditeljske tradicije. Vsekakor velja premisliti tudi o tem.

Za kakršnokoli primerjavo bi seveda poleg natančnih informacij o hiši potrebovali še podatke o načrtovani novogradnji in z njo povezanimi ocenjenimi stroški, tako investicijskimi kot vsemi drugimi, ki nastanejo med uporabo stavbe. Podobno velja za morebitno obnovo stavbe. Bistvena razlika je, ali se odločimo npr. (zgolj) za izvedbo dodatne toplotne zaščite, posodobitev ogrevalnega sistema ali kaj podobnega, ali pa če izvedemo radikalnejšo rekonstrukcijo hiše, ki vključuje večje gradbene posege, zamenjavo inštalacij in podobno, kar lahko včasih tako časovno kot stroškovno celo preseže novogradnjo. Šele na podlagi vsega tega bi lahko postavili na tehtnico obe možnosti in presodili, kaj je glede na vaše potrebe in želje bolj smiselno.

Približno enako nezanesljiv bi bil neposreden odgovor na vprašanje o nujnosti zamenjave električne inštalacije. Najbolje vam bo odgovoril na to strokovnjak elektro stroke po temeljitem pregledu. Najprej je treba presoditi varnost in zmogljivost obstoječega sistema, na drugi strani pa se spet srečamo s funkcionalnostjo. Marsikdaj obstoječa napeljava preprosto ni več primerna za obremenitve, ki nastopajo ob uporabi novih električnih naprav. Ni tudi nujno, da je razporeditev električnih stikal in vtičnic taka, da ustreza tej sodobni elektrifikaciji hiš. Če večino takih problemov rešujemo z razdelilniki in podaljški in če nam še stalno nagajajo varovalke, je misel na prenovo inštalacij nedvomno prava. Vedeti moramo, da gre tu tudi za konkretnejše gradbene posege, ki jih pa lahko izkoristimo še za izvedbo kakšnih drugih napeljav.

Še nujna opomba glede nadomestne gradnje, o kateri sprašujete. Ta pojem ne obstaja več, saj v zakonu o graditvi objektov od aprila 2008 poznamo samo te oblike gradnje: gradnja novega objekta, rekonstrukcija in odstranitev objekta. Če je na območju, kjer živite, v obstoječem prostorskem aktu morda še vedno dovoljena le nadomestna gradnja, se lahko obstoječi objekt odstrani in na istem mestu zgradi enako velik objekt z enako namembnostnjo. Druge možnosti ni. Če takega določila ni, pa je seveda dovoljena vsaka novogradnja, ki je skladna z občinskim prostorskim aktom. Za odstranitev hiše potrebujete tako kot za novogradnjo poseben projekt in gradbeno dovoljenje. Možnosti, da bi na mestu stare hiše oziroma v njeni neposredni bližini zgradili novo hišo kot nadomestno gradnjo, tako ni več.

O finančnih vidikih izbire tipskih načrtov (če se odločite za novogradnjo) boste nedvomno največ izvedeli pri projektantih, ki jih izdelujejo. Svetoval bi le, da si vzamete dovolj časa za razmislek in da upoštevate, da ni vsaka tipska hiša, ki sama po sebi sicer morda deluje vabljivo, primerna za vsako okolje in za vsako stavbno ali stavbarsko tradicijo in značilnosti.

 

Odgovarja: mag. Miha Tomšič