Ustrezno zasnovane in izvedene novogradnje, ki so energijsko učinkovite vsaj po minimalnih kriterijih slovenske zakonodaje, naj bi v obratovanju po grobih ocenah rabile do največ 50 kWh na vsak kvadratni meter ogrevane površine. To bi v primeru hiše, ki je dobro toplotno zaščitena in se obenem prezračuje energijsko učinkovito, pri skupaj 200 kvadratnih metrih ogrevane površine predstavljalo do največ 10.000 kWh toplotne energije za ogrevanje. Tej količini je treba prišteti še energijo, ki je potrebna za pripravo tople sanitarne vode (za štiričlansko družino približno 3000 kWh, odvisno od navad oziroma trošenja tople vode).

Pri izvedbi sistema s sodobno kurilno napravo na pelete, bi za vse toplotne potrebe v novogradnji letno potrebovali manj kot  2900 kg peletov. Cena proizvedene toplote iz peletov znaša okoli 5 centov na kilovatno uro, v kar je vključen samo strošek goriva, torej brez upoštevanega stroška investicije. Letni strošek za gorivo bi tako znašal do 650 evrov.

Toplotne črpalke za celovito toplotno oskrbo novogradenj so lahko različnih izvedb. Najbolj pogosto se uporabljajo sistemi zrak/voda, ki izkoriščajo toploto okoliškega zraka. Njihova prednost je nekoliko nižja začetna investicija ter dejstvo, da se lahko uporabijo v skoraj kateri koli mikroklimi, zanje pa ne potrebujemo veliko prostora. Po drugi strani pa je njihova letna učinkovitost nižja kot pri sistemih zemlja/voda ali voda/voda. Med slabosti spada tudi argument, da na njihovo toplotno moč nekoliko vpliva tudi temperatura okoliškega zraka, zaradi česar se za potrebe pokrivanja konice v ogrevalni sezoni uporabi še električni grelec, k čemur sodi tudi višja priključna moč hišnega priključka (glede na kurilne naprave). Glede na izvedbo ogrevanega sistema, tip toplotne črpalke, mikroklimo, ipd. bi s sistemom, ki uporablja toplotno črpalko, letno porabili med 3000 in 4300 kWh električne energije. Ob tipičnih cenah električne energije bo letni strošek za električno energijo od 450 do 650 evrov.

Kakšen sistem boste izbrali za novogradnjo, bo v končni fazi vaša odločitev. Pri tem je treba upoštevati še vse druge argumente, ki jih zdaj zaradi pomanjkanja podatkov nisem uspel obdelati. Naj nakažem samo nekaj dilem.

Če bi v poletnem času potrebovali pohlajevanje stavbe (mikroklima, bivalne navade), je treba za to souporabiti toplotno črpalko, v nasprotnem primeru (pri uporabi kurilne naprave) pa upoštevati dodaten strošek investiranja v sodobno klimatsko napravo.

Pri pripravi tople vode, v kombinaciji s kurilno napravo, je običajna souporaba manjšega solarnega sistema ali pa bojlerske toplotne črpalke. Vgradnja solarnega sistema, ki ima dolgoročno gledano nižje obratovalne stroške, je odvisna od možnosti namestitve sprejemnikov na streho (orientacija, naklon, sence), prav tako pa zahteva nekoliko višjo začetno investicijo.

Bralca zaradi konkretnejše obravnave ter natančnejših odgovorov vabimo, da se dogovori za obisk energetsko svetovalne pisarne (www.ensvet.si) ter različne možnosti preuči v pogovoru z energetskim svetovalcem.