Učinek dodatne stenske obloge lahko prikažemo skozi številčne vrednosti na primeru oziroma naslednjih predpostavkah, saj v vprašanju ni dovolj informacij.

Če predpostavimo, da ste toplotno zaščitili zunanjo opečno steno z debelino okoli 30 cm, se je z notranjo vgradnjo 8 cm polistirena njena skupna toplotna prehodnost zmanjšala iz informativnih 1,41 W/m²K na 0,34 W/m²K. Z že izvedenim sistemom toplotne zaščite so se toplotne izgube skozi takšne predpostavljene zunanje stene zmanjšale na eno četrtino prvotne vrednosti.

Opozorilti moram, da pri siceršnjem načrtovanju toplotne zaščite stavbnega ovoja na fasadi želimo dosegati toplotne prehodnosti pod vrednostjo 0,28 W/m²K, ki jo kot maksimalno dopustno vrednost izpostavlja relevantna slovenska zakonodaja s področja energijske učinkovitost stavb. Pri izvajanju toplotne zaščite na fasadi z zunanje strani, bi tako iskali rešitve v toplotni zaščiti, kjer bi dosegali vrednost toplotne prehodnosti okoli 0,20 W/m²K.

Če bi nove notranje stenske površine želeli obdelati še z leseno stensko oblogo, lahko predstavimo predhodno izvedbo lesene pod-konstrukcije debeline nekaj centimetrov. Na takšno neprezračevano ali slabo prezračevano ravnino se pritrjuje opaž. Takšen ukrep bi na izoliranem opečnem zidu zmanjšal toplotno prehodnost iz 0,34 na 0,32 W/m²K. Ugotovimo lahko, da je največji učinek toplotne zaščite doseže vgrajenei polistiren, nova stenska obloga pa bi ta učinek dodatno povečala še za nekaj odstotkov. Stensko oblogo zato lahko obravnavamo kot dekorativni ali funkcionalni element, zmanjšanje toplotnih izgub na njen račun je le minimalno.

Bralca in druge s podobnimi vprašanji vabim, da se pred odločitvami za morebitne izboljšave dogovorijo za obisk v energetski pisarni ter različne možnosti preučijo v razgovoru z energetskim svetovalcem.