24. 6. 2011

Energijska sanacija hiše

MIHA ŠERCER preko spletne strani

V Ljubljani (Dravlje) imamo polovico dvojčka (K,P,N,M). Etaža meri približno 80 m². V mansardi biva štiričlanska družina, v drugih delih hiše pa dve oziroma tri odrasle osebe.

Načrtujemo temeljito energijsko sanacijo hiše, zato imamo nekaj vprašanj:

1. Streha - pravkar smo jo zamenjali (Decra) in je dobro izolirana (kamena volna, na vrhu agepan plošče).

2. Okna - bomo zamenjali. Odločamo se med lesenimi in plastičnimi okni. Zanima nas, če priporočate vgradnjo po RAL-metodi ali naj se odločimo za klasično.

3. Fasada - za zdaj ni izolirana, le porolit je na notranji strani. Želimo jo izolirati s kameno volno (približno 14 cm), ker je naravni material. Zanima nas predvsem, kaj narediti na špaletah, kjer smo omejeni z debelino. Bo dovolj zgolj 2 cm izolacije? Kateri material naj uporabimo na teh mestih? Le 2 cm kamene volne bo verjetno premalo, superizolacijo od Webra so mi odsvetovali, ker naj bi material vpijal vodo (streho je sicer povsod čez rob), za druge, na primer XPS z grafitom, ki ima dobro lambdo pa ne vemo, če ga je treba vgraditi na poseben način, na primer, da ne bo izpostavljena soncu in ali je ta material morda nekompatibilen z volno, da ne bodo na stikih nastajale kakšne lise. Balkon v prvem nadstropju bomo na spodnji strani zagotovo izolirati, zgoraj pa smo omejeni z višino. Priporočali so mi Vedi plošče, vendar ne vemo, koliko so izolativne glede na to, da so zelo tanke. Ali bomo z neizoliranim balkonom naredili velik toplotni most in ogrozili druge izvedene ukrepe, za katere mislimo, da so dobri? Ali se izolacija balkona zgoraj glede na stroške in možen učinek sploh splača?

4. Ogrevalni sistem/sanitarna voda - zdaj imamo več kot 30 let star oljni kotel in za vodo poleti električni bojler. Poraba olja je grozljiva. Verjetno bo po izvedbi drugih ukrepov bolje, vendar gre za star in predimenzioniran kotel, predvidevam, da s slabim izkoristkom, pa še cene olja gredo v nebo. Priporočili so mi zemeljski plin, ker ga imamo v ulici. Vendar sem dobil predračun in vse skupaj (zemeljska dela, inštalacije, kondenzacijski kotel 24,5 kW z regulacijo in toplotna črpalka voda/zrak - 300l, 1,5 kW) znese približno 12.000 evrov, kar se mi zdi izjemno veliko za energent z ne preveč svetlo prihodnostjo. Moja želja je sicer ogrevanje s TČ (voda/zrak, saj drugo ni možno), vendar sem v mansardi omejen z višino in tako ne morem vgraditi talnega gretja, tako da ne vem, če je potem sploh učinkovito, saj bi ob zelo mrzlih dnevih (pozimi tudi do 3 mesece) verjetno porabil preveč elektrike (ki se bo tudi le še dražila). Kaj menite? Kaj pa peč na pelete (pripravljen sem tudi 1x tedensko čistiti in stresati v rezervoar)? Radiatorji so v glavnem stari, veliki rebrasti, le v mansardi imam nove ter tudi nekaj termostatskih ventilov.

5. Prezračevanje - dolgoročno razmišljam tudi o prezračevanju (z rekuperacijo?), ampak samo v mansardi. Všeč mi je ideja z rekuperacijo in z zajemom zraka stran od hiše, potem pa potuje po ceveh v zemlji, predvsem da poleti uspem mansardo tudi malo hladiti (imam problem, ker se pregreva). Kaj menite o tem oziroma kaj priporočate v zvezi s tem? Rekuperacija, ali morda kak drug sistem?

Prav lepa hvala za vaše odgovore. Če sem bil preveč obsežen, se lahko osredotočite zgolj na vprašanji 3 in 4.

Izvajanje različnih gradbenih ukrepov toplotne zaščite na ovoju stavbe je treba načrtovati in izvajati sočasno. Ponudniki sistemov toplotne zaščite oziroma njihovi izvajalci naj za »šibka« mesta v ovoju predvidijo različno reševanje detajlov, na podlagi katerih se lahko odločite za optimalno rešitev.


Glede na dolgo življenjsko dobo sistemov toplotne zaščite predlagam, da razmislite o rešitvah, ki so nekoliko bolj učinkovite od sicer »standardnih«. Za fasado predlagam 16 cm izolacije namesto izhodiščnih 14 cm. Zmanjšanje toplotnega mostu pri zamenjavi okna lahko dosežete s premikom novega okna do sedanjega zunanjega robu opečne stene. V tem primeru fasadna izolacija do neke mere prekriva rob okna, s čimer se rešite težav s toplotno zaščito špalet, ki so slabost sedanje rešitve, posledica premika pa pomeni izvedbo nekaterih del na notranji strani. S to rešitvijo se ne poveča globina okenskih polic, z zunanje strani tako obenem ohranjate videz fasade. Različnih pristopov oziroma rešitev za detajle je torej kar nekaj, vsaka pa nosi s seboj svoje prednosti in slabosti.
Toplotna zaščita balkona z obeh strani je pri celovitih prenovah praktično nujna. Glede na sedanjo omejenost z višino se lahko težavi izognete tako, da novim balkonskim vratom za nekaj centimetrov znižate siceršnjo višino, s čimer na spodnji strani pridobite dovolj višine za toplotne zaščito. Energijske učinke različic oziroma pristopov lahko osvetlimo tudi številčno, na hipotetičnem primeru... Linijski toplotni most pri balkonu v primeru toplotno še neizolirane fasade znaša npr. 0,62 W/mK. Z izolacijo fasade se ta most zmanjša na 0,59 W/mK, torej praktično zanemarljivo. Dodatna toplotna zaščita balkona samo s spodnje strani, s 4 cm toplotne izolacije, zmanjša toplotni most na 0,57 W/mK, torej zelo malo, enako velja za samostojno izolacijo samo z zgornje strani. Če bi izolacijske plošče debeline 4 cm namestili na obe strani, se toplotni most zmanjša na 0,46 W/mK, če pa bi uporabili 2 cm zgoraj in 4 cm spodaj, pa se vrednost poveča na 0.48 W/mK. S toplotno izolacijo fasade se toplotna prehodnost zunanjih zidov zmanjša na manj kot 0.30 W/m²K. Vsak tekoči meter nerešenega ali enostransko izoliranega balkona vam torej predstavlja toplotne izgube na 2 m² sanirane fasade.

Vaša hiša je relativno majhna, prav tako jo boste dodobra toplotno prenovili, s čimer se bodo toplotne izgube skozi ovoj stavbe zmanjšale na verjetno manj kot polovico, glede na razmere pred menjavo oken in izolacijo fasade. Toplotna moč predvidenega plinskega kotla je verjetno (računsko naj to preveri projektant) vsaj za 50 % večja od dejansko potrebne toplotne moči, še posebej ob dejstvu, da toplo sanitarno vodo pripravljate akumulacijsko v bojlerju ter ne pretočno, za kar bi sicer bila potrebna večja trenutna moč ogrevalnega sklopa. Sodobne plinske tehnologije so zelo učinkovite ter v energijsko učinkoviti t.j. sanirani hiši predstavljajo dobro rešitev za prihodnje obratovanje. Če vas trenutno omejuje investicija, zdaj izvedite sistem z novim plinskim kondenzacijskim kotlom in bojlerjem, ki bi ga kasneje nadgradili z malo toplotno črpalko ali solarnim sistemom, za pripravo tople sanitarne vode.

Po energijski sanaciji stavbnega ovoja se bo temperatura ogrevalnega medija občutno znižala, kar ugodno vpliva na učinkovito delovanje plinske kondenzacijske naprave. Pri toplotnih črpalkah za ogrevanje stavb prav tako obstajajo različne tehnološke rešitve in različni koncepti, ki v vašem primeru v konici sezone ne bi vodili v preveliko rabo električne energije, ki bi se odražala na letnem nivoju. Pri tem je treba enakovredno upoštevati tudi druge vidike na obeh aktualnih možnostih, kot so investicija (sistem z dobro TČ verjetno ni cenejši), vpliv na ceno uporabe električne energije v hiši (večja priključna moč, višja cena elektrike zaradi večje letne porabe?), prav tako pa so ti energenti v naslednjih 15 letih (kolikor je pričakovana obratovalna doba novih naprav) enako perspektivni. Osebno bi vam zaradi že obstoječega priključka predlagal uporabo plinske naprave...

Prezračevanje stanovanjskih prostorov je nujni ukrep , ki ga lahko izvajamo na dva načina. Ročno zračenje je časovno obremenjujoče, kakovost in temperatura zraka se stalno ter obenem občutno spreminjata, o energijski (ne)učinkovitosti tega starega pristopa pa sploh ne bi izgubljali besed. Če prezračevanje nečrtujete le v mansardi in bi se verjetno zaradi manjše površine prostorov (40m²) odločili za nekaj lokalnih sistemov z rekuperacijo, pasivna predpriprava zraka s toploto zemlje verjetno odpade. Predlagam, da ob izvedbi mansarde izdelate sistem prezračevanja za celoten objekt, saj je vedno mogoče najti neobremenjujoče izvedbene rešitve tudi za oskrbo obstoječih prostorov.
V primeru stanovanjskih stavb dovajanje nekoliko pohlajenega zraka poleti sicer pomaga le malo, upoštevati je treba vzeti pretok zraka v sistemu prezračevanja, ki je zelo majhen. Rešitve za hlajenje je treba primarno iskati predvsem na drugi strani, t.j. na odpravljanju toplotnih obremenitev prostorov. Notranji toplotni viri ter solarne obremenitve so v manjših objektih bolj koncentrirane kot v velikih stavbah. Steklene površine je treba senčiti z zunanje strani. Uporabo naprav, ki generirajo veliko toplote, je treba smiselno omejiti. Ponoči je treba prostore hladiti z zračenjem, s čimer jim temperaturo v večjem delu poletja lahko znižamo do mere, da s tem ustrezno prebrodimo dan... V tem primeru bi se tudi sistem prezračevanja, s centralno predpripravo zraka t.j.  z delnim pohlajevanjem s toploto zemlje, bolj občutil.

Lastnika hiše in vabimo, da se za podrobnejše nasvete ali obravnavo svojih specifičnih energetskih vprašanj obrne na svetovalno pisarno EnSvet.

Več nasvetov strokovanjkov

 Pošljite nam vprašanje

Obnova fasade

Pozdravljeni! Naprošam vas za nasvet pri manjši obnovi dela fasade na odprtem balkonu bloka, na severni strani. Blok je star približno 50 let, posledično je tudi fasada narejena na ta... Več >

Andreja

Več >

Zaščita fasade

Enoslojna fasada s stiroporom je na stiku s teraso zaščitena s pločevinsko obrobo do višine 25 cm. Sedaj je na teraso položena lesena podkonstrukcija in preko njih deske. Pločevina ku... Več >

marko

Več >

Gretje vode v bazenu

Doma imamo delno vkopan plastičen bazen Roto cca.700 litrov.Bazen nima nobenega filtra za prečiščevanje vode ter ogrevanje. Želeli bi si na zečetku sezone ogreti vodo, nadalje ni več potrebn... Več >

Simona

Več >

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE