Ukrepi energijske prenove, natančneje izboljšanja obstoječe toplotne zaščite na sklopih zunanjega ovoja vaše stavbe, ki je stara dobrih 10 let, so po eni strani močno odvisni od pričakovanih energijskih prihrankov, po drugi strani pa še bolj od pripadajočih investicij. V splošnem velja, da je ukrep energijske prenove na iztrošenem sklopu, t.j. starem elementu z iztekajočo se življenjsko dobo, bistveno bolj finančno zanimiv kot ukrep na praktično skoraj novem stavbnem elementu. Pri investiranju je namreč delež toplotnoizolacijskega materiala v skupnem strošku relativno majhen glede na ostale pripadajoče stroške, zato bodo verjetno bolj pomembni tisti posegi, kjer je delež ostalih stroškov najmanjši.

Dodatna izolacija stropa in fasade
Toplotna prehodnost stropa proti prezračevanem podstrešju, ki je toplotno zaščiten s 16 cm kamene volne, znaša približno 0,20 W/m²K. Če namestite dodatnih 10 ali 20 cm kamene volne, ki ima toplotno prevodnost okoli 0,040 W/mK, se toplotna prehodnost sklopa nesorazmerno zniža na 0,13 ali 0,10 W/m²K. Pri namestitvi dodatnih 10 cm izolacije na stropu bi zato lahko pričakovali letne prihranke v porabi kurilnega olja v višini približno 0,70 evrov/m². Vračilna doba je torej odvisna predvsem od tega, kako bi se izvajal sistem dodatne toplotne zaščite stropa, npr. pohodno, nepohodno.

V primerjavi s stropom je fasada približno enkrat bolj »potratna«, saj je njena toplotna prehodnost okoli 0,40 W/m²K. Če vgradite dodatnih 10 ali 16 cm fasadne izolacije, ki ima toplotno prevodnost okoli 0,040 W/mK, se toplotna prehodnost zniža na 0,20 ali 0,15 W/m²K. Pri namestitvi dodatnih 10 cm fasadne izolacije bi zato lahko pričakovali višje letne prihranke v porabi kurilnega olja in to v višini približno 1,80 evra/m². Glede na možnosti pri izvajanju dodatne izolacije fasade ter pripadajoče cene ukrepov je torej odvisno, kako aktualen bo ukrep z ekonomskega vidika.

Posodobitev zunanjega stavbnega pohištva
Če zamenjate obstoječo zasteklitev, pri kateri ocenjujemo toplotno prehodnost na okoli 2,5 W/m²K, z novo izvedbo z dvema stekloma, ki ima toplotno prehodnost okoli 1,1 W/m²K, bi pričakovan letni prihranek znašal okoli 12 evra/m² stekla. Če bi se odločili za zamenjavo oken z novimi, bi bil prihranek še večji, saj je običajno toplotna prehodnost sodobnih oken s trojno zasteklitvijo pod 1,0 W/m²K, prav tako pa je povečana tesnost samega okna in tesnost vgradnje.
Glede na cene ponudnikov za ukrepe zamenjave zasteklitev pa se boste verjetno odločili, kako zanimivi so ti ukrepi z finančnega vidika. Če enostavna vračilna doba ukrepa znaša manj kot 10 let, ga predlagam. O zamenjavi obstoječih oken, ki so šele na praktično tretjini svoje življenje dobe, pa ni za razmišljati.

Souporaba obnovljivih virov energije
Pri souporabi obnovljivih virov energije se običajno najprej ponudi ideja o izvedbi manjšega sistema, ki je pomoč pri pripravi tople sanitarne vode, neodvisno od razmišljanja o termičnem solarnem sistemu ali pa toplotni črpalki tipa zrak/voda. Pri tem je pomemben podatek o dveh stanovalcih, torej o relativno majhni porabi tople sanitarne vode. Če v prihodnosti pričakujete večje število porabnikov tople vode, je to treba smiselno vključiti v dimenzioniranje dopolnilnega sistema na obnovljiv vir.
Pri nadgrajevanju obstoječega sistema priprave tople vode je treba vedeti, če ima sedanji 150-litrski bojler omogočeno ogrevanje vode samo prek enega t.j. sedaj priključenega kotlovskega izmenjevalca toplote, ali pa dopušča možnost dodatnega priključevanja virov toplote. V primeru večjega števila porabnikov tople vode boste morali imeti nov grelnik vode, npr. s prostornino 200 ali 300 litrov, ki omogoča priklop kotla in obnovljivega vira. Čer bi tudi v prihodnje v hiši ostala dva stanovalca, je lahko obstoječi volumen celo zadosten, vse pa je odvisno od tehnične izvedbe bojlerja.

Neznank je torej v tem trenutku preveč za ekonomsko oceno, zato podrobnih podatkov zaenkrat ne moremo posredovati. Vsekakor pa predlagamo, da se odločite za en dodatni novi vir ter ne dva, saj to funkcijsko in ekonomsko verjetno ni upravičeno.

Prenova kotlovnice
Prehod na uporabo zemeljskega plina je zanimiv tako z okoljskega, kot tudi z ekonomskega vidika, saj so po eno strani običajne sodobne t.j. kondenzacijske plinske naprave bolj učinkovite, kot obstoječa nizkotemperaturna oljna kurilna naprava, po drugi strani pa ima ekstra lahko kurilno olje trend rasti cene, npr. 50 odstotkov v zadnjem letu in pol. Pri tem pa bi ponovno izpostavili dobro stanje sedanje kurilne naprave ter njeno starost, ki je manjša od 15 let.

V zaključku predlagam, da s trenutno razpoložljivimi finančnimi sredstvi najprej izvajate ukrepe za zmanjševanje toplotnih izgub stavbe (dodatna izolacija stropa ter zamenjava termopana), saj te bistveno bolj vplivajo na sedanjo porabo kurilnega olja, kot sama sanitarna topla voda. Ocenjujem, da cena teh ukrepov ne bi smela presegati razpoložljivih 6000 evrov, letni prihranki pa bi glede na sedanjo porabo kurilnega olja znašali okoli 20 odstotkov. Dodatna izolacija fasade bi to vrednost lahko v prihodnosti povišala na 35 odstotkov.
Ukrep prenove kotlovnice vam tako predlagam šele v drugi fazi, čez nekaj let, ko bi izvedli tudi prehod na zemeljski plin ter souporabo obnovljivega vira pri pripravi tople vode.

Ko boste pridobili podatke za različne možnosti ukrepov na stavbi vas vabimo, da se za podrobnejšo analizo ali obravnavo teh specifičnih energetskih vprašanj obrnete na energetsko svetovalne pisarne (www.ensvet.si).