Glede na podatek o letni porabi goriva za ogrevanje (7 m³ drv in 2 t briketov) ter informacijo o ogrevani površini (105 m²) lahko ugotovim, da ima hiša visoko letno rabo končne energije, ki presega 200 kWh/m²a. Del k povečani porabi goriva zagotovo prispeva tehnologija obstoječega starega kotla, ki se s sanacijo kotlovnice lahko zmanjša tudi za denimo 20 %. Smiselno je poiskati tudi šibka mesta v toplotnem ovoju hiše, kjer bi z manj zahtevnimi investicijskimi ukrepi lahko dosegli učinkovitejšo rabo energije za ogrevanje, npr. dodatna toplotna izolacija stropa oziroma strehe, ipd.

Konfiguracijo novega sistema s sodobno kurilno napravo na lesno biomaso je treba natančno doreči z aktualnim ponudnikom opreme oziroma njegovim projektantom. Treba je izbrati moč kurilne naprave, ki glede na toplotne potrebe hiše ne sme biti previsoka (običajno približno 20 % nižja), saj ti sistemi za izravnavo konic v toplotnih potrebah uporabljajo tudi hranilnik toplote. Napravo izberite tudi glede na investicijske okvire in ponudnike, ki so cenovno zanimivi. Vsekakor pa se odločite za dovolj učinkovito tehnologijo, s katero lahko zaprosite za nepovratna finančna sredstva v okviru javnih pozivov Eko sklada.

Investicijo celovite sanacije kotlovnice tako za zdaj ni možno točno oceniti, zagotovo pa se tipične rešitve za visoko učinkovite tehnologije (kurilna naprava na kosovni les oz. drva) gibljejo okoli 10.000 evrov in več, brez upoštevanja možnih finančnih spodbud. S finančno optimirano rešitvijo se verjetno lahko investicija zmanjša za kakšnega tisočaka, vendar pa je treba paziti, da se na ta račun ne izgubi pravice do morebitne subvencije.

Zaradi priprave tople sanitarne vode izven ogrevalne sezone, je osnovni sistem s kurilno napravo smiselno nadgraditi z malo toplotno črpalko bojlerske ali podobne izvedbe. Takšna toplotna črpalka (tip zrak-voda) služi samo za pripravo tople vode.
Investicija v večji sistem s toplotno črpalko tipa zrak-voda, s katerim bi lahko ogrevali tudi hišo, bi znašala približno 10.000 evrov. Vendar pa se ob tem postavlja vprašanje učinkovitosti delovanja toplotne črpalke. Pri novogradnjah ali celovitih energijskih prenovah starejših hiš na račun dobre toplotne zaščite ne zmanjšujemo samo potrebo po energiji za ogrevanje, temveč tudi znižujemo temperaturo ogrevalnega medija, kar sovpada z naravo delovanja toplotne črpalke. Pri energijsko potratnejših stavbah pa ogrevalni medij na bistveno višji temperaturi bolj preprosto proizvaja sodobna kurilna naprava.

Bralca in druge s podobnimi vprašanji vabimo, da se pred odločitvami za morebitne izboljšave dogovorijo za obisk v energetski pisarni ter različne možnosti preučijo v razgovoru z energetskim svetovalcem.