Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da se stanovanjska hiša lahko priključi na omrežje zemeljskega plina? Je za to treba pridobiti kakšno soglasje?

Na območju daljinskih sistemov, to je sistema distribucije plina in sistema daljinskega ogrevanja, je treba najprej ugotoviti, na kateri sistem se stavba lahko priključi. Po pravilniku o načinu ogrevanja ima prednost ogrevanje na obnovljive vire energije, sledita mu ogrevanje s toploto iz daljinskega sistema in ogrevanje z zemeljskim plinom. Pri novogradnjah energetsko podjetje, ki je pooblaščeni operater distribucijskega omrežja, na podlagi vloge investitorja izda projektne pogoje z informacijo, kako urediti dobavo energije za ogrevanje. Ti so osnova za pripravo načrtov, na podlagi katerih se izda soglasje, potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za priključitev stavb ali posameznih delov stavb, ki se lahko priključijo na plinovodno omrežje, po zakonu o graditvi objektov ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, postopki pa se malo razlikujejo glede na to, ali stavba že ima priključni plinovod ali ne. V obeh primerih je treba za priključitev na plinovodno omrežje najprej na podlagi izpolnjene vloge in priložene dokumentacije (projekt notranje plinske napeljave ter projekt priključnega plinovoda, če stavba tega še nima, soglasje solastnikov stavbe, v primeru izvedbe fasadnega izpuha pa tudi soglasje vseh solastnikov, da dovoljujejo izvedbo izpuha na fasado) od distribucijskega podjetja pridobiti soglasje za priključitev. Projekte plinskih napeljav lahko izdelujejo projektanti skladno s tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav. Temu sledi izvedba notranje plinske napeljave, ki jo lahko opravijo le za to usposobljeni izvajalci in mora izpeljana biti po projektu, ki ga je investitor predložil za izdajo soglasja. Ko je končana, pošljejo izvajalci napeljave na pristojno energetsko podjetje naročilnico za namestitev plinomera, regulatorja tlaka, izvedbo tlačnega preizkusa in priklop notranje plinske napeljave na plinovodno omrežje ter omenjeno soglasje za priključitev na plinovodno omrežje in potrdilo o vpisu male kurilne naprave v evidenco kurilnih naprav, ki ga stranka pridobi od pooblaščenega podjetja z dimnikarsko dejavnostjo. Strokovnjak energetskega podjetja pregleda napeljavo, in če so rezultati pozitivni, stranki predloži pogodbo o dobavi plina. Ko je slednja podpisana, strokovnjak priključi napeljavo na plinovodno omrežje.

Kdo lahko opravi priključitev in ali je pred tem treba opraviti kakšne preglede plinskega kotla in napeljave v hiši?

Notranje plinske napeljave lahko namestijo za to usposobljeni izvajalci. Priključni plinovod lahko zgradi za to pooblaščeno energetsko podjetje ali z njegovim soglasjem in pod njegovim nadzorom za to usposobljen izvajalec. Fizično priključitev notranje plinske napeljave (ali priključnega plinovoda) na plinovodno omrežje lahko izvede samo pooblaščeno energetsko podjetje po postopku, ki smo ga prej navedli. Delovanje plinskih naprav, to je peči, kotlov, grelnikov tople vode in drugih, lahko pregledujejo samo od proizvajalca plinske opreme pooblaščeni in za to usposobljeni serviserji. Pregledi se praviloma opravljajo enkrat na leto oziroma po potrebi.

Katere so najpogostejše napake, ki jih ugotovite pri pregledih?

Pri pregledih pred priključitvijo notranje plinske napeljave na plinovodno omrežje najpogosteje naletimo na to, da napeljava ni bila izvedena v skladu s projektom, za katerega je bilo izdano soglasje: priključne moči plinskih naprav denimo odstopajo od moči, navedenih v soglasju, neustrezen je dovod zraka do plinske naprave, prezračevanje prostorov ob namestitvi teh naprav ni izvedeno pravilno, merilno-regulacijska proga ni ustrezna plinomer ni nameščen na pravo mesto), preskus tesnosti je bil neuspešen, ni bil opravljen prvi pregled plinskih ter dimnovodnih napeljav, ki ga mora opraviti pooblaščeno podjetje za dimnikarsko dejavnost, odvod dimnih plinov je neustrezen. Ob ugotovljenih neskladjih s projektom od izvajalca najprej zahtevamo odpravo napak, nato šele opravimo ponovni pregled in priključitev.

Pri novogradnji načrte za plinsko napeljavo v hiši izdela za to usposobljen projektant. Kako pa je treba prilagoditi napeljavo in dimnik, če želimo hišo, ki je bila ogrevana na primer z drvmi ali kurilnim oljem, ogrevati z zemeljskim plinom?

Tudi v tem primeru projekte pripravi usposobljen projektant, ki mora upoštevati vse veljavne predpise za tak poseg in predvideti ustrezne rešitve. To večinoma pomeni, da je treba zamenjati obstoječe peči, kotle ipd., urediti dimnovodno napeljavo in prezračevanje prostora, v katerem bo nameščen plinski kotel, ter predvideti potek notranje plinske napeljave z namestitvijo plinomera vred. Prav tako je treba pridobiti vsa omenjena soglasja za priključitev na plinovodno omrežje.

So zahteve za priključitev na plinovod enake povsod po Sloveniji? Ali uporabniki lahko izbirajo med različnimi ponudniki oskrbe z zemeljskim plinom?

Postopek priključitve urejajo zakon o graditvi objektov, zakon o urejanju prostora in energetski zakon, ki so osnova za dobavne pogoje posameznih operaterjev omrežij zemeljskega plina. Ker so ti pogoji lahko različni, se postopki za priključitev na plinovodna omrežja posameznih operaterjev lahko tudi razlikujejo. Tehnične smernice za gradnjo priključnih plinovodov so načeloma povsod v Sloveniji enake in so predpisane s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur. l. RS, št. 26/02 in 54/02). Energetski zakon daje od 1. julija 2007 vsakemu odjemalcu zemeljskega plina pravico do proste izbire dobavitelja, vendar bo pravo konkurenčno okolje vzpostavljeno, ko bo sprejeta vsa potrebna zakonodaja, ustrezni odloki v nekaterih lokalnih skupnostih in dopolnjene koncesijske pogodbe za nekatere sistemske operaterje distribucijskih omrežij ter spremenjene dolgoročne pogodbe z doslej edinim dobaviteljem zemeljskega plina pri nas. Trenutno velja, da bi bila zamenjava dobavitelja mogoča, vendar zaradi zgoraj navedenih razlogov tako rekoč še ni izvedljiva.

Delo in dom, 24. oktober 2007