Za nizke temperature so namreč najbolj občutljivi komaj dobro oplojeni cvetovi oz. mladi plodiči (uničijo jih že temperature pod –1 °C). Cvetovi, ki so ob pozebi še zaprti, bodo zacveteli pozneje in če bo prišlo do oploditve, bo v socvetju zrasel plod. V primerjavi s tem pa lahko pozeba pri koščičarjih vzame večino pridelka.

Sestava socvetja in zapovrstje odpiranja cvetov so pri različnih sadnih vrstah različni. Tako se denimo pri hruškah, pri katerih je v socvetju od šest do osem cvetov, najprej odprejo cvetovi, ki so v socvetju nameščeni najniže. Iz enega rodnega brsta pri kutini pa se razvije en sam precej velik cvet.

Jablane cvetijo aprila in v začetku maja, seveda odvisno od sorte. Cvetenje traja od osem do deset dni. Ta čas predstavlja najbolj kritično fazo v obdobju razvoja plodov – ti so takrat za pozebo najbolj občutljivi. V zadnjih letih, ko imamo zaradi visokih temperatur opraviti z zgodnejšim cvetenjem jablan – ponekod na Primorskem so že v polnem razcvetu – je ta nevarnost še pogostejša.

Na oploditev pri jablani vpliva več dejavnikov: deževno vreme med cvetenjem namreč zmanjša možnost opraševanja, prav tako odsotnost čebel, ki so glavne opraševalke. Za večino sort jablan je poleg tega značilno, da se ne morejo oploditi z lastnim cvetnim prahom, pač pa potrebujejo cvetni prah drugih sort; pravimo torej da so nesamooplodne. Le redke sorte so samooplodne. Najprimernejša temperatura za oploditev je od 18 do 21˚C, nižja ali višja delež oplojenih cvetov zmanjšata. Vendar za normalno rodnost zadostuje, da se oplodi od 3 do 8 odstotkov cvetov; plodiči se bodo po naravni poti pozneje še zredčili. Za redno rodnost in lep pridelek pa je treba plodove tudi ročno redčiti. Če tega ne storimo, se drevo preveč izčrpa in je večja verjetnost, da bo rodilo vsako drugo leto. Pogosteje izmenično rodijo jablane in hruške, manj pa koščičarji, medtem ko pri jagodičevju tega pojava ni.