Umestitev delovnega kotička je del celostne zasnove otroške oziroma mladinske sobe, ki ga starši navadno načrtujejo s preostalim pohištvom. Večina sestavov za otroške sobe tudi že vključuje pisalne mize. Ko se starši odločijo, da bodo otroku uredili sobo, ponavadi že takoj kupijo pisalno mizo. Možnosti, kako bo ta postala del sobe, je veliko. Poleg samostojno stoječih različic obstajajo pohišt­veni sklopi, v katerih je, na primer, postelja na pogradu, pod njo prostor za pisalno mizo, zraven pa je še manjša omara za obleke. Tak­šna rešitev je primerna za manjše prostore. Prav tako imajo pisalne mize lahko že vgrajene predalnike ali odlagalne poličke, večina pa jih je prilagojenih za delo z računalnikom. Vedno več jih je višinsko nastavljivih, kar je dobra rešitev, saj otrok v tem obdobju raste. Tudi sicer se ljudje razlikujemo po višini in načinu dela. V obdobju otrokove rasti pa je to še bolj izrazito.

Na pisalni mizi šolarja bo najbrž tudi računalnik, zato je pomembno, da je dovolj velika. Pri izbiri lahko upoštevamo pravila, ki veljajo tudi za delovne prostore odraslih. Idealna miza je dolga 160 centimetrov, široka pa najmanj 80 centimetrov. Zlasti je pomembno, da ni ožja od 80 centimetrov, če bo na njej tudi računalnik. Ta širina namreč zagotavlja primerno razdaljo med očmi in zaslonom računalnika, ki mora biti vsaj 50 centimetrov. Za primerno držo mora biti zgornji rob zaslona v višini oči ali malo niže. Kar zadeva položaj v prostoru, pa je pisalno mizo najbolje postaviti tako, da pada svetloba nanjo z leve strani. Pri tem pa je tudi zelo pomembno, da svetloba ne bo odsevala na zaslonu računalnika.

Ob pisalni mizi bo otrok potreboval še nekaj polic, ki jih mora zlahka doseči, in predalnik, v katerega bo pospravil zvezke in knjige ter druge šolske potrebščine. Na pisalno mizo šolarja spada tudi namizna svetilka, ki bo dobro osvetlila delovno površino. Svetloba mora biti usmerjena na mizo, da se otroku ne bo bleščalo v oči ali na ekran računalnika.

Cene pisalnih miz, primernih tudi za otroške sobe, se v spletni prodaji, ki pri takšnem pohištvu že skoraj prevladuje, začnejo pri dobrih tridesetih evrih za najpreprostejše modele. Za kakovostnejše različice, nastavljive po višini, bo seveda treba odšteti več, tako kot za dober ergonomsko oblikovan stol za šolarja.

Kdaj po ergonomsko oblikovan stol za šolarja?

Pravilni vrstni red priprave delovnega okolja, ki velja tudi za šolarja, je po besedah Roka Koprivnikarja iz podjetja OSM Pohištvo izbira najprimernejšega delovnega stola, prilagoditev stola ergonomiji, počutju in delu uporabnika, prilagoditev višine mize uporabniku na stolu. Temu sledi občasno spreminjanje nastavitev stola in mize, da najdemo optimalen položaj za trenutno počutje in delo.

»Osnovni ergonomski stol z glavnimi nastavitvami je smiselno kupiti okrog sedmega leta otrokove starosti. Ob koncu osnovne ali v začetku srednje šole pa že lahko izbiramo med ergonomskimi stoli za odrasle. V tem primeru priporočamo nekajdnevno testiranje različnih modelov, da ugotovimo, kateri stol najbolj ustreza teži in višini šolarja ter njegovemu načinu dela,« odgovarja Koprivnikar.

Stol mora biti primerno velik, omogočati mora vsaj osnovne prilagoditve teži ter velikosti šolarja. Pomembno je tudi zibanje stola naprej in nazaj, saj je to najpogostejše gibanje med učenjem in delom pri mizi ali za računalnikom. Glavne nastavitve morajo biti preproste in hitre. Zelo praktično je, kot še pravi sogovornik, snemljivo in pralno oblazinjenje, saj lahko potem izberemo tudi svetlejši in pisan material oziroma ga po potrebi zamenjamo.

Ergonomsko oblikovan stol, kot pojasnjuje Koprivnikar, otroku enako kot odraslim omogoča dinamično sedenje. »Stol nas ne sme siliti v prisilno držo, telo se ne sme prilagajati stolu in mizi, ampak obratno. V različnih položajih, ki jih med sedenjem podzavestno spreminjamo, se moramo počutiti sproščeno. Hrbtenica naj bo vzravnana, trebušna votlina pa odprta. Nujno je zibanje stola naprej in nazaj. Tako so mišice v nogah aktivne in spodbujajo krvni obtok. Temu pravimo periferno srce,« pojasnjuje sogovornik, katere pogoje mora izpolnjevati stol, da mu lahko pravimo ergonomsko oblikovan. Dober ergonomski stol po njegovih besedah omogoča številne nastavitve, s katerimi ga lahko optimalno prilagodimo še tako različnim uporabnikom. Mednje štejemo višino sedenja, globino sedišča, trdoto zibanja naprej in nazaj, višino ledvene opore ali hrbtnega naslona, višino vzglavnika, širino in višino naslonov za roke. Rezultat pa je še boljši, če ergonomski delovni stol uporabljamo v kombinaciji z višinsko nastavljivo mizo.

In kaj od naštetega zadošča za šolarja? »Ergonomski stol za šolarja (osnovnošolca) je lahko manjši ali pa omogoča dodatno prilagajanje višine. Zadoščajo že osnovne nastavitve višine sedenja, globine sedišča in trdote zibanja. Običajno je lažji in konstrukcijsko preprostejši. Oblazinjenje je tekstilno in pralno,« odgovarja Koprivnikar.