Letos je suša zaznamovala že zimsko obdobje, nadaljevala se je v spomladansko, zdaj pa marsikje vlada huda poletna suša. Najbolj pereča je na obalnem območju, kjer je bilo letos le 250 milimetrov dežja, kar ni niti polovica povprečnih padavin, slabe pa so tudi razmere na Goriškem in Krasu. Take razmere povzročajo črpanje vode iz tal tudi drugod po državi. Voda postaja rastlinam teže dostopna. Obstaja vročinski stres, ki skupaj s sušnim stresom povzroča zelo kritične razmere. Velika je tudi možnost sončnih ožigov na plodovkah in sadju.

Več vode izhlapi

Analize podnebnih sprememb kažejo, da nam bo vse bolj nagajala vremenska spremenljivost, saj po zelo mokrem obdobju kaj hitro lahko vstopimo v obdobje, ki mu pravimo suša. Številne študije, tudi za območje Slovenije, so pokazale, da se število dni, ko je dnevno izhlapevanje iz tal in rastlin več­je od petih litrov vode na kvadratni meter, povečuje. Ta trend je zelo opazen po letu 1990. V Ljubljani je bilo v letih od 1971 do 2000 v povprečju takih 21 dni na leto, letos pa jih je bilo že do začetka avgusta 31, na Primorskem celo 56. V enem mesecu, ko nam je na kvadratnem metru izhlapelo pet litrov vode na dan, to pomeni skupno 150 litrov vode na kvadratni meter. Če to pomnožimo še z velikostjo vrta, vidimo, koliko vode potencialno izhlapi, če na njem gojimo samo zeleno travo in jo redno kosimo. Seveda se razmere spremenijo glede na rastline, ki jih gojimo. Največje povečanje izhlapevanja je opazno junija in julija. Kako lahko spremljamo vodno bilanco rastlin?

Kako oceniti porabo vode pri rastlini?

Obstajajo številni namakalni in vodnobilančni modeli za nadzor porabe vode pri rastlinah. Nekateri so bolj preprosti, kompleksnejši pa zahtevajo različne vhodne podatke. Na Agrometeorološkem oddelku Urada za meteorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) uporabljamo agrometeorološki namakalno-napovedovalni model IRRFIB-4. Gre za računalniški model, ki simulira porabo vode rastlin v vegetacijski dobi in upošteva velikost talnega vodnega rezervoarja za vodo, razvojne faze rastlin, globino koreninjenja ter naravne atmosferske razmere. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na izvajanje namakanja, so rastlina, podnebje in tla. Vhodne podatke modela lahko razdelimo na tri tipe: meteorološki podatki, podatki o razvoju rastline in tipu tal.

Vremenska hišica

Od meteoroloških podatkov potrebujemo temperaturo zraka, relativno vlago, trajanje sončnega obsevanja in hitrost vetra. Na podlagi tega lahko izračunavamo referenčno evapotranspiracijo oziroma izhlapevanje iz tal in rastlin. Podajamo jo v debelini vodne plasti, ki izhlapi v določenem časovnem obdobju (npr. mm/dan, mm/mesec). Nanaša se (odvisno od metode računanja) na referenčno kulturo, to je 12 cm visoka z vodo optimalno oskrbljena trava. Izhlapevanje ni odvisno le od podnebnih dejavnikov, temveč tudi od vrste rastline ter od stopnje njenega razvoja. Ob upoštevanju teh dejstev lahko izračunamo potencialno izhlapevanje iz rastline, kar pomeni, koliko vode, izraženo v mm/dan ali v l/m² na dan, potrebuje za nemoten razvoj. Dnevni izračun je dostopen na spletnih straneh ARSO.

Koliko vode porabi rastlina?

Referenčno evapotranspiracijo lahko skupaj s koeficientom rastlin uporabimo za izračun potreb po vodi za določeno rastlino. Koeficient rastline nam pove, kolikšen je popravek referenčne evapotranspiracije za izbrano rastlino, in je za posamezne rastline v posamezni razvojni fazi različen. Odvisen je od tipa rastline, razvojne faze rastline in podnebja v določeni regiji. Zmnožek referenčne evapotranspiracije in koeficienta rastline nam poda dejansko evapotranspiracijo, to je količino vode, ki pride v atmosfero s površine tal in rastlin.

Talni lonček vode

Voda je v tleh v obliki vodne pare ali v obliki tekočine. Ko količina vodnih molekul v talnem zraku doseže nasičenje, se začne vezava vode na talne delce. Med talnimi delci in molekulami vode delujejo privlačne sile. Več ko je vode v tleh, šibkeje je vezana in vedno bolj je dostopna rastlinam. Največja sila, ki jo rastline lahko s črpanjem premagajo, je 1500 kPa (ali v bolj znani enoti, 15 barov), četudi korenine nekaterih divjerastočih rastlin lahko dosežejo večjo sesalno moč. Ko je voda v tleh vezana s to silo, govorimo o točki venenja. Rastline pri takem stanju vode v tleh trajno uvenejo in si ne opomorejo, četudi jih zalijemo. Ko je vode v tleh veliko in je vodna plast okoli talnih delcev že dokaj debela, je voda vezana le še s silo 10 kPa (0,10 bara). To stanje vode v tleh je poljska kapaciteta tal za vodo in je največ­ja količina vode, ki jo tla lahko zadržijo. Načelno je v tleh rastlinam dostopna voda, ki se zadrži med poljsko kapaciteto in točko venenja in jo označujemo z razpoložljivo vodo. Do neke določene količine vode v tleh, imenovane tudi kritična točka, ki je za posamezno vrsto rastlin in tudi sorto različna, jo rastlina relativno lahko črpa. Pod to kritično točko je v sušnem stresu.

Brez vode ne gre

Pridelava zelenjave brez namakanja ne dosega ustrezne kakovosti tudi v povprečno namočenih letih, zato je v vročih in suhih poletjih uspešna pridelava na nenamakanih površinah še bolj negotova. Podobno lahko trdimo za pridelavo hmelja in sadnega drevja. Na sad­nem drevju so posledice najbolj opazne v mladih nasadih, prav tako pomanjkanje vode hitro opazno v trsnicah. Zelo pomembno je, da vodo dodajamo stalno in v pravilnih količinah. Pri namakanju ne pomaga slogan manj je več! Če namakamo z manjšimi količinami, kot je potrebno, lahko dosežemo, da se predvsem pri trajnih nasadih oziroma v premalo namočenih tleh korenine razvijajo le na namakani površini. Pogosto pomanjkanje vode lahko sproži fiziološke motnje pri rastlinah: pri kumarah zaradi pomanjkljive vezave kalcija začnejo plodovi odmirati, lahko se pojavita zvijanje plodov ali grenkoba; pri papriki lahko pomanjkanje vode v zgodnjih fazah povzroči slabšo rast ter odmetavanje cvetov in mladih plodičev ali deformacije plodov.

Tudi nestrokovno namakanje s preveliko porabo vode lahko negativno vpliva na okolje. Lahko je to nepotreben prevelik pritisk na vodne vire. Res je sicer, da vsa odvečna voda iz tal odteče in da iz celotnega vodnega kroga ni izgubljena, saj se vrača v podtalnico in ponavadi nizvodno od namakalnih površin v površinske vode. Vendar lahko ta odcedna voda iz talnega profila, kjer so korenine rastlin, spira hranila ter ostanke sredstev za varstvo rastlin, ki povzročajo onesnaženje voda. Zato je pomembno, da količine vode, dodane rastlinam z namakanjem, niso prevelike in da ustrezajo njihovim dejanskim potrebam ter lastnostim.

Letos smo imeli skupen učinek številnih neugodnih vremenskih dejavnikov, od spomladanske pozebe, na Primorskem burje in spomladanske suše ter mokrega vremena ob cvetenju in dozorevanju. V poletju pa so se pojavili še številni drugi dejavniki, kot so sončni ožigi na plodovih in vročinski stres. Da vsaj s preskrbo z vodo ne bo težav, pa skrbimo za primerno dodajanje vode.

Poglejmo si primer namakanja kapusnic z uporabo vodnobilančnega modela na Ptujskem in Dravskem polju. Zaradi različno dolge rastne dobe se pojavijo največje potrebe po vodi v časovno različnih terminih. Letos se je ob močnem izhlapevanju zaradi ekstremne vročine in pogostega vetra po dobri spomladanski zalogi vode v tleh stanje ob koncu junija hitro poslabševalo. Po namakalni shemi izračuni kažejo, da bi bilo treba letos za optimalno oskrbo z vodo zgodnjemu zelju na tem območju do začetka zvijanja glav dovajati vodo skup­no do 80 litrov vode na kvadratni meter, v suhih letih pa je ta količina večja. Poraba se spreminja od vrste tal in od tehnologije namakanja. Na območju Ptuja je padlo od poletnega sajenja zelja dalje 50 mm dežja, zelje je porabilo 133 litrov vode, namakano je bilo 7-krat v skupni količini 134,4 mm. To ustreza normativom potrebne količine vode za namakanje v normalnih letih od 60 do 100 litrov in v sušnih letih od 120 do 140 litrov.

Preudarno z vodo

Namakalno shemo in nasvete ob pridelavi na podlagi izračunov modela uporabljajo tehnologi Kmetijskega zavoda Maribor, ki na spletnih straneh objavljajo napoved namakanja. Kmetijska služba tedensko poroča s terena o tekočem razvoju rastlin, za posamezne parcele je bila izdelana tudi analiza tal in izvedene so bile meritve rasti korenin.

Seveda namakanje izvajamo povsod tam, kjer je to mogoče (vodni vir) ter ekonomsko in ekološko upravičeno. Vsekakor pa bo ena od poti dolgoročnih rešitev ob takih vremenskih razmerah, kot smo jim priča zadnjih nekaj let, tudi namakanje. Z vodenjem in nadzorom namakanja ter z upoštevanjem meteoroloških razmer in vremenske napovedi se bo lahko zagotovila stalna in naravno usklajena pridelava kmetijskih rastlin na namakanih površinah.

Poleg tega bo treba izvajati strategijo izbire primernih tehnologij kmetijske pridelave in tako predvsem izkoristiti naravne danosti ter se hitreje prilagajati novim, tudi podnebnim razmeram. Te pa se nedvomno spreminjajo. Zato pozivamo vse prebivalce, da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo stanja voda, še zlasti na najbolj ranljivih območjih, in skrbijo za racionalno rabo vodnih virov.