23. 1. 2015 | Besedilo: Julijana Bavčar
Rastlinske skulpture, 'resnične bolj kot življenje samo'
23. 1. 2015 | Besedilo: Julijana Bavčar
Človekova želja, da bi se umetniško izražal s pomočjo rastlin, je že stara. Kot da mu nekako ni dovolj resnična narava sama po sebi, temveč bi rad z njeno pomočjo ustvaril prizore, ki 'so resnični bolj kot življenje samo'. Predstavljamo nekaj najslikovitejših primerov iz montrealskega botaničnega vrta, znamenitega tudi po tem, da v njem trienalno poteka mednarodna razstava takšnih skulptur Mosaicultures International, ki je tekmovalnega značaja.
Montrealska razstava je ena največjih na svetu. Sicer pa je ustvarjanje skulptur s pomočjo različnih oblik rasti, barv in teksture rastlinskih listov priljubljena tudi na drugih vrtnih razstavah, npr. na vsakoletnem Chelsea Flower Showu v Londonu. Zgodovino vrtnega oblikovanja s pomočjo rastlin lahko spremljamo od antičnega Rima. Po takratnih avtorjih slikovitih podob v zelenih atrijih je ta vrsta umetnosti oz. oblikovanja dobila ime topiari. Daljnovzhodne različice te veščine najbolje izražata bonsai na Japonskem in penjing na Kitajskem. Vendar imata tu drugačno ozadje, njuni ustvarjalci so naravo želeli narediti še 'naravnejšo', in sicer z oblikovanjem krošenj drevesc v skrajno dramatične oblike, ki oponašajo upiranje najtršim vremenskim vplivom.
Na evropskih tleh je topiari ponovno oživel v grajskih vrtovih in parkih po Evropi v 16. stoletju, v katerih sta v ospredje prišla geometrijsko oblikovanje obrezanih dreves in simetričnost vrtnega oblikovanja. Iz novejšega časa so znani Disneyevi topiariji, zaradi katerih so v parkih oživeli junaki Disneyevih risank, in skulpture iz časa poletnih olimpijskih iger v Pekingu leta 2008.
