Za delo na vrtu in druga opravila, ki jih okrog hiše nikoli ne zmanjka, se je treba opremiti z različnim orodjem. Nepogrešljivi so lopata štiharica, manjša lopata za lažja dela, grablje, vile, žaga, škarje za rez sadnega in okrasnega drevja, motika, pahljačaste grablje za trato, metla, vrtnarska špaga, zalivalka, rokavice, kosilnica in še kaj bi se našlo, našteva Tom Tomaž Starc iz podjetja Vrtnarske storitve Skerca.

Električna ali motorna kosilnica?

Kosilnica je eden tistih pripomočkov, brez katerih ni lepe trate. Pri nakupu je treba upoštevati velikost zelenice in vrsto odkosa, ki je zanjo primeren. Po Starčevih besedah za manjše površine zadošča že ročna kosilnica, za večje je primernejša motorna. Poznamo tudi valjaste kosilnice, ki omogočajo najbolj natančen odkos, vendar so te namenjene bolj za profesionalno košnjo, poudarja sogovornik. Kosilnice se sicer razlikujejo po velikosti, širini reza in predvsem po vrsti pogona. Ali izbrati električno kosilnico ali takšno z bencinskim motorjem? Odvisno od tega, kakšen je teren, ki ga bomo z njo obdelovali. Med prednostmi prvih velja poudariti, da so do okolja prijaznejše, cenejše, predvsem pa lažje in jih je zato veliko bolj preprosto upravljati, pa še bolj tihe so, pravi Tadej Stražar iz podjetja Vrtart. Oba sogovornika se strinjata, da je njihova največja pomanjkljivost majhna moč motorja – če z njimi kosimo velike površine ali visoko travo, se motor lahko hitro pregreje. Poleg tega moramo med košnjo ves čas paziti, da ne povozimo in poškodujemo električnega kabla, upoštevati je treba še vsa druga priporočila glede varnosti. Z električno kosilnico tudi ne smemo kositi vlažne trave.

Motorne kosilnice so nekoliko dražje in zahtevnejše za vzdrževanje, vendar lahko z njimi kosimo tudi večje in bolj zahtevne površine, saj imajo običajno močnejši motor in večjo delovno površino. Res pa je, da pri delovanju povzročajo veliko več hrupa kot električne.

Ne glede na to, o kakšni kosilnici razmišljamo, električni ali motorni, je treba pri nakupu pozornost nameniti moči motorja, priporoča Stražar. Na splošno velja, da lahko na ravnem terenu uporabljamo katero koli kosilnico, saj košnja v tem primeru ni zahtevna. Če je teren razgiban, pa je dobro imeti kosilnico, pri kateri je mogoče nastaviti višino košnje, saj tako ne bomo poškodovali travne ruše. Za razgibane terene so primerne tudi kosilnice, ki nad tlemi ustvarjajo zračno blazino in med košnjo dobesedno lebdijo nad tlemi. Takšna kosilnica se prilega površini in je od nje ves čas enakomerno oddaljena, pojasni sogovornik. Tom Tomaž Starc doda, da mora imeti kosilnica, s katero bomo kosili po klančinah, obvezno zadnji pogon.

Za vse kosilnice velja, da jih je treba redno vzdrževati. Redno vzdrževanje vključuje preverjanje ostrine rezil, da ta ne postanejo topa (pravočasno jih je treba nabrusiti), in pregledovanje svečk. Pri bencinskih kosilnicah je treba enkrat na leto zamenjati olje in očistiti oziroma po potrebi zamenjati filtre (pri električnih to ni potrebno), pri štiritaktnih je treba preveriti raven olja. Pred zimo ne pozabimo sprazniti rezervoarja, pomembno je tudi, da ne uporabljamo stare mešanice ali starega bencina. Sogovornika priporočata servisiranje kosilnice pred vsako sezono košenja in opozarjata na redno čiščenje pokošene trave, ki se nabere pod kosilnico.

Motorne kose in električni trimerji

Včasih so težko dostopna mesta kosili z navadnimi kosami, a danes so tega opravila vešči le še redki. Zdaj se uporabljajo motorne kose in manjši električni trimerji. Na voljo imamo modele, ki si jih oprtamo na hrbet, in takšne, ki si jih obesimo čez ramena. Prvi se po Starčevih besedah večinoma uporabljajo za košnjo trave na brežinah in težko dostopnih mestih, drugi so primerni predvsem za ravne površine. Pri izbiri moramo biti pozorni na velikost površine, ki jo nameravamo kositi z motorno koso, pomemben podatek je, koliko konjskih moči ima, saj je od tega odvisno, kaj bomo lahko z njo kosili in na kakšnem terenu. Vsak mora sam zase presoditi tudi, kako težko koso bo prenašal naokoli, saj so na voljo takšne, ki imajo le dobra dva kilograma, pa tudi takšne, ki tehtajo več kot pet kilogramov. V trgovinah z vrtnim orodjem so na voljo različni modeli, od najbolj preprostih in cenovno ugodnih iz programa hoby do polprofesionalnih, ki jih lahko uporabljamo tudi za redčenje podrasti, in takšnih, namenjenih profesionalcem. Velika je tudi izbira dodatnega pribora za motorne kose: različne glave z nitko, rezila za košenje trave in podrasti, specialni noži za žaganje vej in debelejše podrasti. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da nima smisla zapravljati denar za vse naštete pripomočke, če jih ne bomo imeli priložnosti uporabljati. Po drugi strani pa velja, da se nakup cenejših izdelkov iz programa hoby ne splača, če jih bomo uporabljali za namene, ki jim niso kos, in se bodo zato hitreje obrabili oziroma pokvarili.

Električne škarje so lažje od motornih

Glede na količino žive meje ali posameznih grmovnic, ki jih imamo na vrtu, bomo izbrali bodisi električne bodisi motorne škarje. Seveda lahko uporabimo tudi navadne ročne z dolgim rezilom, a je delo z njimi veliko bolj zamudno in tudi naporno, še zlasti če vrt obdaja veliko žive meje. Tom Tomaž Starc najraje uporablja motorne škarje, čeprav so precej težje od električnih. Kakor pravi, z njimi hitreje obreže večjo površino žive meje, tudi debelejše veje, res pa je, da so zelo hrupne in tudi močneje vibrirajo. Tudi dražje so od električnih.

Za manjša opravila so med ljubitelji vrtnarjenja bolj priljubljene električne škarje, ki so tudi do okolja prijaznejše. So dobra izbira, če za živo mejo redno skrbimo in jo redno obrezujemo, pri debelejših vejah pa jim zmanjka moči. Njihova pomanjkljivost je, da smo pri delu omejeni z dolžino kabla, paziti moramo tudi, da ga po nesreči ne prerežemo, dodaja Tadej Stražar, poleg tega jih ne smemo uporabljati v vlažnem vremenu.

V trgovinah so na voljo tudi akumulatorske škarje, primerne za uporabo predvsem tam, kjer ni električnega priključka. Ko je akumulator poln, so škarje dovolj močne, vendar ne moremo nikoli vedeti, kdaj se bo spraznil, njegovo ponovno polnjenje pa je po Starčevih besedah precej zamudno.

Pri izbiri primernih škarij moramo biti pozorni tudi na dolžino meča. Za običajno vrtno rabo zadostuje dolžina 40 centimetrov. Delo bo hitreje opravljeno s škarjami z dvostranskim rezilom, vendar bodo malo manj spretni z njimi težko oblikovali živo mejo.

Cene

Električno kosilnico z močjo 1100 W, z možnostjo nastavitve treh višin reza in širino reza 33 centimetrov dobimo že za dobrih 90 evrov, za močnejšo (1600 W) in z večjo širino reza (41 centimetrov) bo treba odšteti približno 200 evrov. Cene motornih kosilnic se začnejo pri 150 evrih (s plastičnim ohišjem), za samohodno z aluminijastim ohišjem in centralno nastavitvijo višine pa bo treba odšteti tudi več kot 500 evrov.

Motorne kose so na voljo že za slabih sto evrov (z močjo motorja 0,72 kW in glavo z laksom), za močnejšo (0,88 kW), ki je primerna tudi za zelo visoko travo, bo treba odšteti približno 230 evrov.

Električne škarje za obrezovanje žive meje brez zavore rezila in s katerimi lahko režemo do 16 milimetrov debele veje, dobimo za slabih sto evrov (škarje z zavoro rezila najdemo tudi za polovico nižjo ceno). Za motorne, s katerimi lahko režemo do 28 milimetrov debele veje in z zavoro rezila, bo treba odšteti več, cene se začnejo pri 150 evrih. Kakovostne za domačo rabo stanejo tudi 300 pa vse do 550 evrov.