Chelsea Flower Show, organiziran pod okril­jem Kraljevega hortikulturnega združenja, je eden najbolj znanih in obiskanih praznikov vrtnarstva najvišje kakovosti in prava paša za oči. Na enajstih hektarih se bo v petih dneh (sejem je letos za javnost odprt od 22. do 26. maja) zvrstilo več kot 157.000 obiskovalcev. Bilo bi jih še veliko več, če ne bi omejili števila vstopnic zaradi velike gneče v prejšnjih letih. Prvi dan, namenjen novinarjem in izbrancem, prireditev obišče kraljeva družina s kraljico na čelu, v naslednjih dneh pa se prikažejo tudi številni zvezdniki iz sveta filma, glasbe in športa, ki dodatno popestrijo dogajanje in poglede obiskovalcev za trenutek odvrnejo od razstavljenega.

V zadnjih tednih so bili vsi, ki sodelujejo pri postavitvi vrtov, do vratu v blatu in znoju. In zdaj, ko so ob hrupu delovnih strojev in lit­rih močne kave končno dočakali začetek, sploh ni več pomembno, kdo bo dobil zlato, srebro ali bron, zdaj so zmagovalci vsi. Edino, kar jih je še čakalo, je bilo to, da se uredijo in pripravijo na obisk njenega veličanstva na ponedeljkov novinarski dan, v upanju, da bodo njihove postavitve kos vremenu in da bodo vzdržale tako pohvale kot kritike.

V glavni kategoriji Show Gardens je 16 spektakularnih vrhunskih vrtov svetovno najbolj priznanih oblikovalcev. Navadno medalje napovedo v torek zgodaj dopoldne in sodniki, ki jih ne zanimajo sponzorji, temveč zgolj vrtovi sami, nimajo lahkega dela. Velik pritisk nanje bo morda lanski zmagovalec vrta Daily Telegraph, ki bi rad zmagal še četrtič zapored in potrdil svoj primat, vendar verjamem, da medalje ne namerava kupiti, temveč jo zaslužiti tako, kot se spodobi – pošteno in brez zakulisnih igric. Tokrat je njegov adut za zmago priznana oblikovalka Sarah Price, ki so ji zaupali tudi pomembno nalogo oblikovanja olimpijskega mestnega vrta, največ­jega od 19. stoletja naprej.

Pri svoji zamisli lepega zasebnega prostora, ki spodbuja premišljeno povezanost z naravo, je izkoristila moč naravnega kamna v kombinaciji z zasaditvami, ki niso samo za tekmovalne odre, temveč bodo nasploh sprožile razmišljanja v tej smeri pri oblikovanju sodobnih in uporabnih vrtov prihodnosti.

Vendar je tudi zanjo konkurenca huda, posebno ob takšnih imenih, kot so Cleve West, Joe Swift, Adam Frost in drugi. Povratnik po 12-letnem premoru pa je Arne Maynard, ki se spet podaja v tekmo za prestižno nagrado in je znan po kombiniranju tradicionalnih in sodobnih elementov s poudarkom na eleganci. Sam zase pravi, da je ves ta čas prid­no beležil, kaj se je na prireditvah dogajalo, in še bolj, kaj se ni. Če je res, da je njegov vrt nastajal polnih dvanajst let, lahko pričakujemo pravo eksplozijo nakopičenih in končno udejanjenih idej.

Od kraškega kamna do mlina na človekov pogon

Letos na tej vrtnarski prireditvi sodelujeta tudi dva Slovenca. Prvi je Borut Benedejčič s kraškimi zamislimi v kategoriji Obrtniški vrtovi (Artisan gardens) kot nadaljevanjem Pepinega vrta, ki je posegel po najvišjem odličju na priznanem Hampton Courtu leta 2009, in prav lepo ga je spet videti v krogu najboljših. Kot je navada v mali Sloveniji, se njegovega uspeha doma premalo zavedamo in tako kot na drugih področjih tujina bolj razume našega človeka in njegove talente kot domače okolje. Borut spet razkriva veliko zaljubljenost v Kras in kamen, katerega podobo plemenitijo skromne rastline in preprost človek s svojim praktičnim znanjem. Drugi naš sodelujoči pa je Tomaž Bavdež, ki živi in deluje na relaciji London–Slovenija in je v povezavi s podjetjem Humko zasnoval vrt, imenovan The Soft Machine. Njegov projekt je žirija izbrala v močni konkurenci kandidatov za predstavitev med desetimi predstavniki v letos novi kategoriji Sveži vrtovi (Fresh gardens). Ti prikazujejo sodobno in inovativno vrtno ter krajinsko oblikovanje z vključevan­jem vseh pomembnejših elementov, kot je ponovna raba odsluženih stvari, aktivno bivanje in samopreskrba s pridelovanjem domače hrane ter zasaditvami, ki ustvarjajo naravi prijazno okolje za bogatitev pestrosti življenja.

Zasaditve so, tako kot že nekaj let, podobne našim travnikom, čeprav, resnici na ljubo, tudi pri nas vse bolj izginjajo. Veliko drobnih, povsem naravnih cvetlic in le malo je tak­šnih, ki izstopajo z barvo in videzom. Tako je pričakovati, da bo tudi na vseh naslednjih podobnih vrtnarskih prireditvah enako, mnoge postavitve pa v mnogočem spominjajo na lanske, zato se zdi, da se oblikovalci držijo starih, preizkušenih receptov.

Botri iz ozadja

In kakšna je cena postavitve vrtov? Ta se giblje od nekaj deset tisoč do nekaj sto tisoč funtov. In ker je denar sveta vladar, sponzorji tako kar najbolje promovirajo in potiskajo v ospredje, kar naj bi se jim v prihodnosti obrestovalo pri prodaji. Oblikovalci pri svojem snovanju nikakor nimajo prostih rok, temveč imajo na voljo točno to, kar jim narekuje njihov boter iz ozadja. Tisti z bolj plitkimi žepi pa lahko za kupljeno vstopnico, ki sploh ni poceni, zgolj opazujemo vse to razkošje in pokukamo, kaj se dogaja za zidovi bogataških domovanj. Seveda pa vsi skupaj stiskamo pesti za naša fanta v upanju na dobre ocene in za vreme brez dežnika.