1. Prva zimska sapa posuje vrt z belim poprhom in ga spremeni v začarano pravljico. V šepetu nam tiho pripoveduje zgode in nezgode, in to tako zavzeto, da jim prisluhnejo še prvi sončni žarki, ko z mehkimi prstki drsijo po neporezanih cvetlicah.

2. Zima je velikokrat zelo nečimrna gospa, ki se rada lišpa. Pri tem opravilu je nadvse zahtevna in ji je težko ugoditi, saj jo zanimata le eleganca in ekstravaganca. Oboje ponuja zmrznjeni cvet možine, ki nikakor in nikoli ne ostane neopažen.

3. Čeprav snežna odeja vabi k počitku, se na vrtu vedno najdejo taki, ki se ne podrejajo splošnim pravilom. Nepozebnik je že med njimi. Njegovi rumeni trakci so sicer še varno zviti pod rjavo kapico, vendar tako nestrpni, da kukajo iz varnega zavetja in čakajo prve žarke, da pretegnejo ročice.

4. Mnogim rastlinam zima nadene popolnoma neprepoznavno podobo. Kot da bi se znašli sredi plesa v čudovitih maskah, za katerega so se čedne metlice strašnice spremenile v prav poseben vrtni svečnik.

5. Na vsakem zimskem vrtu se čuti dotik okusa njegovega lastnika. Klop, ki ostane v snegu, je namen­jena pravljičnim bitjem zime, da si tu oddahnejo in poklepetajo. Nikoli ne smemo pozabiti nanje, saj bomo drugače izgubili stik s čarobnim okoli nas.

6. Zima se zna včasih tudi pošteno razjeziti. In takrat ne skopari s slabo voljo. Le kaj ji je zakrivila vrba, da jo je uklenila v ledeni objem žleda?

7. Goli jasmin vedno znova preseneča. Mraz, sneg in ivje ga nikoli ne zmotijo v njegovi odločitvi, da je tudi zima čas, ki si zasluži cvetje. In vse skupaj popestrijo še bele sledi pajčevine, ki naredijo rumeno barvo cvetov še bolj ne zimsko.

8. Prava zmota je misliti, da najdemo okrašene jelke le v stanovanjih. Z njimi si da opraviti tudi Zima. In to kako! Če ne opazimo smrek ali borovcev s storži, je tu še šipek z rdečimi jagodami, ki žarijo pod ivjem in zmagajo v tekmi z našimi okraski.

Arhiv revije Deloindom+.