Kot je v Bruslju povedal komisar za okolje Janez Potočnik, je v Evropski uniji več kot 12.000 tujerodnih vrst, med njimi pa je med 10 in 15 odstotkov invazivnih. Te povzročajo tako socialno kot gospodarsko škodo, saj prenašajo bolezni (denimo tigrasti komarji), povzročajo pa tudi izgubo kmetijskih pridelkov in škodo na infrastrukturi, saj se nekatere rastline lahko prebijejo celo skozi betonsko plast. Poleg tega povzročajo zmanjševanje števila primerkov avtohtonih vrst, kar pomeni izgubo biodiverzitete in je v nasprotju z zavezami iz Nagoje leta 2010, ko so se države odločile zajeziti izgubljanje naravne raznolikosti.

Odgovor na vprašanje, ali lahko na seznamu najhujših vrst pristanejo tudi gensko spremenjeni organizmi, si lahko preberete v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.