Pri bonsajih ni nič takoj in zdaj
Japonska beseda bon-sai, ki pomeni drevo v posodi, zajema veliko več, kot ponuja pragmatični prevod. Pomeni premišljeno lepoto, ki v najmanjših podrobnostih posnema naravo, pomeni skladnost oblik, sozvočje človeka z naravo in neskončne ure brezmejnega potrpljenja, ki se razkrivajo v detajlih. Delček tega je bilo pretekli vikend mogoče ujeti v ljubljanskem hotelu Mons, kjer je bilo na peti mednarodni razstavi bonsajev razstavljenih okoli 90 primerkov iz 12 držav, seveda tudi iz Slovenije.
»Vsak, ki je prišel, je videl, da so bonsaji živa umetniška dela, skulpture, da to ni igračkanje v cvetličnih lončkih, ampak visoka kultura, umetnost, ki jo na Japonskem oz. v Aziji gojijo že stoletja, v Evropi pa šele dobiva mesto, ki ji pripada,« pravi Tomaž Kovšca, predsednik Slovenskega bonsajskega kluba, ki organizira Evropsko bonsajsko konvencijo in razstavo, kar je največji letni bonsajski dogodek v Evropi. Zadnji dve leti je klub, ustanovljen je bil pred devetimi leti in ima 35 članov, posvetil pripravam na ta dogodek, ki se ga udeležuje okrog 200 tujcev, vsako leto pa ga obišče kakšnih 1500 obiskovalcev.
Na lovu za karakterjem
Rajko Podgornik Reš, prijazno in s strokovnimi komentarji nas je popeljal po razstavi, na kateri se je bohoti tudi njegov koprivovec (Celtis sinensis), se z bonsaji – poleg vseh drugih zanimivih in bolj avanturističnih reči v življenju – ukvarja že 23 let, in kot pravi, se vsako leto nauči kaj novega. Doma ima 250 primerkov, med njimi je pet takšnih, ki se jim nikakor ne bi odrekel. »Včasih je bilo takšnih kar 50, a bolj ko se razvijam, zahtevnejši postajam. Morda bom imel čez nekaj let le enega, od katerega se ne bom hotel ločiti,« pravi.
Celotno reportažo si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji Nedela ali na www.delo.si.
