Kam naj se jeseni odpravim, ko se mi meša od pestrosti njenih barv? Najraje bi bila povsod, in to prav isti čas. Tisto zgodnjo jutranjo uro okoli vzhoda in tisto zadnjo, preden se sonce poslovi. In še to na najbolj »umit« dan, po dežju, ko je nebo čisto in sprano, vidljivost pa dobra.

Ko se torej dnevi začno krajšati, noči pa postanejo daljše in hladnejše, biokemijski procesi v listu prinesejo barvitost jesenskih pejsažev. Okoljski dejavniki, kot so temperatura zraka, padavine, prehranjenost, se spreminjajo in s tem tudi variira nastop barvitosti jeseni. Vsaka je povsem drugačna, tako po času kot po intenzivnosti. Ko sem se letos septembra vozila po krasu, je bilo že skoraj vse »požgano«, rjavo, suho, na tihem me je skrbelo, da letos tistih strastnih divjih barv ruja sploh ne bo mogoče ugledati, predvsem zaradi sušnega stresa, ki povzroči zgodnje rumenenje ali rjavenje ter odpadanje listov.

Kaj privede do najlepših barv listov, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.