Renata Stenovec

Zéna

Že od nekdaj sem se bala psov, ker sem imela v otroštvu kar nekaj neprijetnih situacij z njimi, vendar sem si z odraščanjem po eni strani vedno želela imeti psa. Tudi zaradi tega, ker sem se vedno želela znebiti tega strahu, ki je res omejujoč. Tako sem, kljub neprestanim prerekanjem s svojim možem o tem, da psa pa že ne bomo imeli, pred letom in pol dobila "svojo" psičko(lahko ugibate, komu je sedaj skoraj najbolj pri srcu :))Ime ji je Zéna. Ko je mož šel iskat kuža na neko kmetijo, kjer so ga oddajali je mislil da bo moškega spola in mu je želel dati ime ZEN(v smislu da bo na vse nas vplival pomirjujoče), pa je potem dobil kuža ženskega spola in tako je dobila ime ZÉNA. Je mešanka med haskijem, labradorcem in pitbulom. Je bele barve in predvsem najbolj prijazen pes kar jih poznam :). Je vedno razigrana, zelo rada ima da ji mečemo veliko fuzbalersko žogo, na sprehodu pa se zelo rada podi za miškami, ki jih srečuje na polju. Nikoli se ne utrudi, saj bi lahko cel dan letala ko nora po dvorišču. Včasih pravimo, da se ji kar malo "zmeša, ko po travniku za hišo začne teči v krogih z nadzvočno hitrostjo in to dela dokler se ji ne začne vrteti. Nerada se crklja, se pa seveda zelo rada pusti čohati,... brez tega seveda ne gre in to je najboljša stvar na svetu. Naši družini, možu, meni, sinovoma, babi in dedu polepša vsak nov dan.... Pa še na veliko pasjih norčavih dni.