Ogrevalne lastnosti odprtih kaminov so zelo omejene, saj toploto oddajajo s sevanjem samo skozi prosto kurilno odprtino, medtem ko konvekcijskega oddajanja toplote (s kroženjem zraka) skoraj ni oziroma je tako majhno, da ni vredno omembe. »Odprti kamin ima samo 15- do 20-odstotni toplotni izkoristek, zato ni primeren za ogrevanje več prostorov,« pravi Stjepan Krsnik iz podjetja Peči-keramika. Ob majhnem izkoristku sogovornik opozori še na nekatere pomanjkljivosti, ki jih je treba upoštevati, če razmišljamo o vgradnji odprtega kamina: ko v njem gori ogenj, je zaradi nevarnosti požara nujna naša navzočnost, uporabljati moramo drva, ki pri zgorevanju ne prasketajo, priporočljiva je uporaba zaščitnih sten ali mrež, v prostoru se vedno čuti vonj po dimu, tudi kadar ni zakurjeno, v neugodnih vremenskih razmerah pa se pogosto zadimi.

Toplozračno z ventilatorji

Naštetemu se izognemo, če v odprti kamin vgradimo tako imenovano kaminsko kaseto z vgrajeno regulacijo dotoka zgorevalnega zraka in ventilatorje s toplotnimi tipali. Tako po sogovornikovih besedah dobimo zaprto kurišče z nadzorovanim zgorevanjem z ogrevalno sposobnostjo in približno 75-odstotnim izkoristkom. Med kaminsko kaseto in obstoječim kuriščem je treba večinoma vgraditi dodatno oblogo, medtem ko lahko zunanja obloga in oblika kamina ostaneta nespremenjeni. Ventilatorji in toplotna tipala potrebujejo za delovanje električno energijo, zato je treba v oddaljenosti približno pol metra od kurišča zagotoviti električni priključek napetosti 230 voltov. To seveda pomeni, da ob morebitnem izpadu električne energije s kaminom ne moremo ogrevati.

Elektrike pa ne potrebujejo kaminske kasete, ki prostor ogrevajo z naravnim kroženjem zraka, brez ventilatorjev in toplotnih tipal, vendar je po Krsnikovih besedah regulacija ogrevanja v tem primeru omejena.

»Toplozračni kamini in kaminske peči brez ventilatorjev so namenjeni ogrevanju prostorov, v katerem stojijo,« pravi Irena Rihtaršič iz podjetja Flamming in doda, da lahko ogrevamo celotno etažo, če smo izbrali kamin oziroma peč z razpihom, še bolje s toplotnim izmenjevalnikom. Odločitev za toplozračno ogrevanje je po njenih besedah smiselna, če želimo tako ogrevati velik odprt dnevni bivalni prostor. Če želimo ogrevati tudi sosednje prostore, izberemo peč z razpihom zraka, ki ima vgrajen dodatni ventilator, na zadnji strani pa pripravljena dva kanala, od koder napeljemo cevi za razpih zraka. Vedeti pa je treba, da je to smiselno le, če sosednji prostori niso oddaljeni več kot pet metrov, drugače se topli zrak na poti preveč ohladi. Toplozračni kamini in kaminske peči sicer hitro ogrejejo prostore, a se ti tudi hitro ohladijo, ko ogenj v peči ugasne, ne glede na to, ali uporabljamo drva ali pelete. Da bi lahko stanovanje ali hišo ogrevali s toplozračnim kaminom na drva, denimo, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Kakor pravi Miha Bedenik iz podjetja Eximma, potrebujemo primeren dimnik in dovod zraka, pri ventilatorskem sistemu pa še električni priključek. Kamin na drva ob morebitnem izpadu električne energije še vedno deluje, a brez ventilatorskega sistema, kar pa ni mogoče pri kaminih na pelete. Ti po besedah Rihtaršičeve za delovanje potrebujejo električno energijo: »Pelete sicer lahko zakurimo brez elektrike, a je pozneje ta nujna za odmerjanje peletov v kurišče, torej za delovanje polža.«

Toplovodno z izmenjevalnikom

Če želimo kamin ali peč uporabljati kot osnovno ogrevanje, pa je priporočljivo izbrati takšno s toplotnim izmenjevalnikom. »V tem primeru bomo lahko ogrevali celotno stanovanje, tudi prostore, ki niso neposredno povezani s prostorom, v katerem stoji peč. Seveda pa bo treba poskrbeti za napeljavo do zalogovnika,« pravi sogovornica.

S toplovodnim kaminom ali kaminsko pečjo s toplotnim izmenjevalnikom lahko po besedah Mihe Bedenika občutno zmanjšamo stroške ogrevanja: »Priključimo ju lahko tudi na obstoječi sistem centralnega ogrevanja, morebitne predelave obstoječega sistema in priklop takšnega kamina pa so delo, ki ga je treba prepustiti strokovnjaku, monterju sistema centralnega ogrevanja. Poskrbeti je treba za primeren dimnik in dovod zraka ter električni priključek za vodno črpalko, ki je običajno v kurilnici. Topla voda lahko potuje iz kamina neposredno v radiatorje, če imamo talno ogrevanje, pa mora iti topla voda skozi zalogovnik.« Sogovornik poudarja, da vodna črpalka ob izpadu električnega omrežja ne deluje in torej ne poganja vode v sistemu, zato je nujen varnostni sistem, ki ob morebitnem pregretju (ker ni kroženja vode) iz sistema spusti vročo vodo.

Za 150 kvadratnih metrov veliko hišo, ki je povprečno toplotno izolirana, po njegovih besedah potrebujemo 15-kilovatni toplovodni kamin, za nizkoenergijsko pa zadostuje že takšen z močjo osem kilovatov. Potrebna moč ogrevalne naprave je, poudarja Bedenik, stvar energetskega izračuna, ki naj ga vsekakor naredi strokovnjak, saj je treba med drugim upoštevati velikost prostora, top­lotni ovoj stavbe oziroma toplotne izgube, število uporabnikov, morebitne druge vire ogrevanja in podobno.

-----

Rezervno napajanje ob izpadu elektrike

Večina ogrevalnih sistemov potrebuje za delovanje električno energijo, ta pa, kot se je pokazalo v preteklih dneh, ni sama po sebi umevna. Ob dolgotrajneših izpadih električnega omrežja pride v poštev sistem rezervnega napajanja za peči oziroma črpalke ogrevalnega sistema, uporablja se tudi za rezervno napajanje solarnih sistemov, alarm­nih in videosistemov, avtomatskih garažnih vrat in podobno. »Sistem je sestavljen iz naprave UPS (uninterruptible power suply ali brezprekinitveno napajanje) in akumulatorja, ki je nameščen zraven naprave. Zmogljivost akumulatorja določimo glede na želeni čas delovanja rezervnega napajanja. Na voljo so sistemi rezervnega napajanja z močjo 300 vatov, ki je zasnovano na 12-voltnem akumulatorju, večje moči (600 in 900 vatov) pa zahtevajo 24-voltno napetost,« pojasnjuje Sebastjan Lavrič iz podjetja e-Disti.

Pri izbiri sistema je treba upoštevati zlasti moč porabnikov, pri čemer mora biti skupni seštevek moči naprav, ki jih bomo napajali s tem sistemom, manjši od moči sistema. Zmogljivost akumulatorja je predvsem odvisna od moči električnega porabnika, ki mu želimo zagotoviti neprekinjeno delovanje tudi ob izpadu električnega omrežja, prav tako je pomembno, koliko časa (ur) naj bi deloval. Sogovornik priporoča nakup cikličnega akumulatorja z dolgo življenjsko dobo (zdrži tudi do dvanajst let), poleg tega je zaprte in suhe izvedbe, kar preprečuje razlitje kisline iz baterije. Za sistem rezervnega napajanja za hišne porabnike nikakor ne smemo uporabiti avtomobilskega akumulatorja, ki ga že nekajkratna popolna izpraznitev tako poškoduje, da ni več uporaben. »Poleg tega se ob polnjenju akumulatorja sproščajo plini, ki lahko v zaprtih prostorih povzročijo eksplozijo in s tem požar,« še opozori Lavrič.