Občinam Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Mestni občini Ljubljana, ki že sledijo konceptu Zero Waste, so se v začetku letošnjega leta pridružili še občini Bled in Gorje. Na Bledu trenutno nastane 442 kilogramov odpadkov na prebivalca na leto, od tega je 159 kilogramov mešanih, ločeno pa zberejo 64 odstotkov odpadkov. Delež ločenega zbiranja v občini Gorje je enak, a pri njih nastane manj odpadkov (223 kilogramov na prebivalca na leto), saj vsak prebivalec pridela le 80 kilogramov mešanih ostankov. Takšno razliko pri nastalih količinah odpadkov gre v veliki meri pripisati dejavnosti turizma na Bledu. Ravnanje z odpadki v obeh občinah zagotavlja podjetje Infrastruktura Bled, so sporočili iz društva Ekologi brez meja, ki je konec januarja 2014 postalo član mreže Zero Waste Europe in s tem nacionalna organizacija za Slovenijo prek programa Zero Waste Slovenija.

Sistem ločenega zbiranja odpadkov v obeh občinah poteka tako od vrat do vrat kot prek ekootokov, občani pa jih lahko pripeljejo tudi v zbirni center. Od vrat do vrat zbirajo mešane odpadke in mešano embalažo, ki ju odvažajo vsakih štirinajst dni, ter papirno in kartonsko embalažo, ki jo odvažajo enkrat na mesec. Na željo gospodinjstva dostavijo še zabojnik za kuhinjske odpadke, ki ga praznijo vsak teden. Šestkrat na leto lahko naročijo odvoz kosovnih odpadkov, odvoz zelenega vrtnega odreza pa devetkrat na leto. Enkrat na leto s premično zbiralnico zbirajo nevarne odpadke, prebivalci pa jih lahko kadar koli pripeljejo tudi v zbirni center. Od marca do novembra ob vsakem odvozu operejo zabojnike za kuhinjske odpadke, preostale pa najmanj dvakrat na leto.

Tako v občini Gorje kot na Bledu imajo uveden sistem »plačaj, kolikor odvržeš«. Vsi zabojniki so opremljeni s čipi, zato se količina odpadkov obračuna glede na dejansko oddani volumen. Uporabnik odda zabojnik največ dvakrat na mesec, pri čemer za zbiranje plača fiksni del glede na velikost zabojnika, za obdelavo in odlaganje pa glede na število odvozov. V občinah poostreno nadzorujejo pravilno ločevanje, intenzivno pripravljajo tudi vse potrebno za odprtje centra za ponovno uporabo. Rabljena oblačila, obutev in igrače oddajo organizaciji Humana, odpadni tekstil pa predajo slovenskemu podjetju, ki iz oblačil pridobiva niti.

V obeh občinah želijo do leta 2020 doseči 75-odstotni delež ločeno zbranih odpadkov, do leta 2025 pa 80-odstotnega, in sicer z večjim ozaveščanjem, nadzorom, s preprečevanjem nastanka odpadkov in z njihovo ponovno uporabo. Hkrati nameravajo izvajati ukrepe, s katerimi bodo postopoma zniževali količine vseh nastalih odpadkov in količine mešanih ostankov odpadkov.

»Veseli nas, da sta se še dve slovenski občini odločili slediti poti Zero Waste, kar dokazuje, da je ta pot sprejemljiva tako za redko poseljene občine na podeželju kot tudi za urbana središča, kot je prestolnica,« pravi Erika Oblak, ki pri Društvu Ekologi brez meja vodi program Zero Waste Slovenija.