Zgodba se začne z nomadskimi plemeni, ki so se, ko so se nehala seliti iz kraja v kraj, morala naučiti, kako izkoristiti odpadke in kaj iz njih narediti. Reciklirali so tudi v času Platona, leta 400 pr. n. št. Arheologi so ob izkopavanjih iz tistega časa na starih odlagališčih našli manj gospodinjskih odpadkov – pepela, zlomljenega orodja, lončenih posod –, kar nakazuje na to, da so bili ti materiali reciklirani v nove. Odpadke so zbirali najmanj kilometer stran od obzidja na prostoru, ki bi ga danes poimenovali odlagališče.

Tudi v predindustrijskem obdobju so v Evropi ostanke brona in drugih kovin pretopili za ponovno uporabo. Resda takrat niso toliko mislili na okolje, so se pa zavedali svojih omejitev in vse, kar je bilo uporabnega, porabili v te ali one namene. V Bizancu so reciklirali steklo, Rimljani so kovance pretopili v bronaste kipe. V času vojn so kovine (nakit, kovance …) pretapljali v orožje, Japonci pa so v 11. stoletju prvi odpadni papir uporabili za izdelavo novega.

Več o tem, da je sama ideja deponij stara le dobrih 60 let, preberite v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.