Zmanjšanje količine odpadkov na odlagališčih je eden pomembnejših ciljev Unije, a dejstvo je, da se količina odpadkov povečuje. Medtem ko je povprečen državljan EU leta 1995 ustvaril 468 kilogramov trdnih komunalnih odpadkov, je ta številka do leta 2005 narasla na 524 kilogramov. Če v Uniji ne bodo sprejete učinkovitejše usmeritve za zmanjšanje nastajanja odpadkov, bomo tako leta 2020 proizvedli že 558 kilogramov odpadkov na osebo, opozarjajo strokovnjaki EEA. Prepričani pa so, da imajo članice Unije (z izjemo Cipra), Norveška in Švica še veliko potenciala za zmanjšanje toplogrednih plinov pri ravnanju s komunalnimi odpadki v trdnem stanju. Omenjene države so namreč zajete v poročilu z naslovom »Priložnosti za ravnanje z odpadki – podnebne koristi v preteklosti in v prihodnje, do katerih pride zaradi primernejšega ravnanja s komunalnimi odpadki v Evropi«.

Pri izračunu emisij iz odpadkov so upoštevali celoten življenjski cikel, torej vse neposredne emisije iz odpadkov, ki nastanejo pri predelavi in pri transportu, pa tudi emisije, ki se jim je lahko izognemo (naftne derivate zamenjamo z energijo, pridobljeno iz odpadkov, na primer). Rešitev za zmanjšanje emisij je predvsem recikliranje materialov iz komunalnih odpadkov, ki povzroči veliko manj emisij kot predelava surovih materialov. Analiza celotnega življenjskega cikla, ki so jo izvedli pri OECD, potrjuje ugotovitve EEA – boljše upravljanje s komunalnimi odpadki bi lahko zelo pripomoglo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

V poročilu EEA so zapisani trije scenariji za leto 2020, ki predvidevajo, da je zmanjšanje emisij v veliki meri odvisno od tega, kako države izvajajo usmeritve Unije za ravnanje z odpadki oziroma kako sledijo direktivam za zmanjšanje odlagališč z biorazgradljivimi odpadki.

Ena ključnih ugotovitev je, da bi lahko do leta 2020 zmanjšali emisije toplogrednih plinov iz komunalnih odpadkov za 44 milijonov ton ekvivalenta CO2 v primerjavi z letom 2008. Cilj bi dosegli, če bi zmanjšali emisije metana z odlagališč oziroma jih preprečili z recikliranjem.

Druga ugotovitev je, da bi lahko zmanjšali emisije celotnega življenjskega cikla upravljanja s komunalnimi odpadki za 62 milijonov ton ekvivalenta CO2 do leta 2020, če bi države članice sledile direktivi o odlagališčih za preusmerjanju odpadkov. Dodatno pa bi zmanjšala emisije popolna prepoved odlaganja, in sicer za 78 milijonov ton ekvivalenta CO2 v primerjavi z letom 2008, še piše v poročilu EEA.

Sicer pa je spodbudno, da se reciklira vedno več trdnih komunalnih odpadkov – leta 1995 jih je bilo v EU recikliranih 17 odstotkov, leta 2008 že 40 odstotkov. V tem obdobju je količina na odlagališčih padla z 68 odstotkov na 40. Zaradi tega so se letne neto emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 48 milijonov ton ekvivalenta CO2 v EU-27, na Norveškem in v Švici.

Večinski delež trdnih komunalnih odpadkov v večini članic EU predstavljajo kuhinjski in vrtni odpadki. Leta 2008 je bilo kompostiranih 44 milijonov ton, kar je povzročilo emisije v višini 1,4 milijona ekvivalenta CO2. Če bi anaerobni proces izkoristili za proizvodnjo bioplina, bi izpuste ekvivalenta CO2 dodatno zmanjšali.