Katere odpadke sploh uvrščamo med nevarne? Na seznam nevarnih odpadkov iz gospodinjstva uvrščamo vse kemikalije, pesticide, pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, pa tudi odslužene akumulatorje in baterije, barve in topila ter olja in masti. Prav tako mednje uvrščamo neonske cevi, termometri in injekcijske igle nenazadnje pa tudi zdravila, , za katera mnogi mislijo, da sodijo med biološke odpadke. Ali je odpadek nevaren ali ne, pa se lahko prepričamo tudi s pomočjo simbolov za nevarne snovi in njihovo embalažo, s katerimi so opremljeni proizvodi. Med nevarne snovi pa štejemo v osnovi tiste, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti kot so eksplozivnost, radioaktivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost, rakotvornost, mutagenost, nevarnost za okolje itd.

Kot opozarjajo na spletni strani ljubljanskega javno komunalnega podjetja Snaga, lahko z nepremišljenim odlaganjem nevarnih odpadkov povzročimo hudo škodo – zastrupimo okolje in ogrozimo lastno zdravje ter zdravje drugih. Nevarni odpadki lahko onesnažilo podtalnico in ogrozijo pitno vodo, težke kovine pa se prenesejo tudi na nenevarne odpadke. Nevarne odpadke morajo zato vedno prevzeti posebej usposobljeni delavci, ki poskrbijo za pravilno ravnanje s temi odpadki, nekatere odpadke pa potem tudi predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo.

V Ljubljani nevarne odpadke sprejemajo na sedežu podjetja Snaga vsak delovni dan med 9. in 13. uro, v Zbirnem centru Barje, tretja možnost za odlaganje pa je posebna premična zbiralnica, ki jo po vnaprej določenem urniku med pomladjo in jesenjo najdete na različnih lokacijah v MOL. S premično zbiralnico, ki jo je Snaga uvedla pred dvema letoma, poleg nevarnih odpadkov zbirajo tudi manjšo odpadno električno in elektronsko opremo. Premični zabojnik je opremljen z multimedijskim informacijskim sistemom, ki služi za pridobivanje in prenašanje podatkov, identifikacijo uporabnika, tehtanje odpadkov ter shranjevanje podatkov, omogoča pa tudi zbiranje odpadnih električnih in elektronskih naprav.

V celjski regiji lahko nevarne odpadke iz gospodinjstev oddajo občani v zbirnih centrih Celje-Bukovžlak, Vransko in Polzela, zbiranje pa sicer poteka v skupno 12 občinah. Kdaj in kje stojijo zabojniki v teh občinah je objavljeno sproti z urnikom. Po prav tako vnaprej določenih urnikih pa zbiranje nevarnih odpadkov poteka v Mariboru in okolici, kjer so zbiralniki postavljeni v štirih občinah (Maribor, Pesnica, Ruše ter Selnica ob Dravi). Odslužene baterije lahko sicer oddate tudi v nekaterih trgovinah in trgovskih centrih ter na poštah, zdravila pa v lekarnah. Ob pravilnem rokovanju z nevarnimi odpadki pa še gre spomniti na pravilno in pazljivo uporabo izdelkov, ki vsebujejo nevarne snovi.