Kot je ob predstavitvi študije pojasnil evropski komisar za okolje Karmenu Vella, dosežek treh najboljših prestolnic kaže na pomen politične volje. Iz študije je poleg tega razvidno, da je premik od tradicionalnega zbiranja odpadkov k "bolj inteligentnemu" mogoče doseči razmeroma hitro, brez potrebe po dolgem obdobju prilagajanja.

Dodal je še, da lahko vse članice pri politikah zbiranja odpadkov sprejmejo pristop krožnega gospodarstva. Ločeno zbiranje odpadkov je namreč ključnega pomena za prehod v krožno gospodarstvo, ločeno zbiranje stekla, papirja, kovin in plastike pa je od lani že obvezno.

Evropska komisija je v načrtu za krožno gospodarstvo predlagala tudi ločeno zbiranje bioloških odpadkov in prepoved odlaganja ločeno zbranih odpadkov.

Po podatkih komisije se v prestolnicah držav članic EU sicer ločeno še vedno zbere zgolj petina odpadkov, preostali pa končajo v smeteh, kar po besedah Velle predstavlja veliko izgubo surovin.