»Letošnji bienale je zasnovan kot test, ki temelji na zgodovini bienala, a prehaja na področje eksperimenta, zasnovan je kot odprt proces sodelovanja in participacije. Sprememba je bila pravzaprav nujnost. Smiselno je, da bienale kaže čas, v katerem nastaja in razvija alternative uveljavljenim sistemom. Zato smo tudi opustili klasično nagrajevanje najboljših izdelkov in uvedli nagrado za najboljše sodelovanje, ki jo bo podelila mednarodna žirija,« pojasnjujeta sokustosinji Cvetka Požar in Maja Vardjan in dodajata, da so k sodelovanju povabili belgijskega kritika in kustosa Jana Boelena, ki je sicer precej skeptičen do tednov oblikovanja in drugih oblikovalskih dogodkov, ki vznikajo po svetu in generično, z zelo podobnimi koncepti in metodami, predstavljajo oblikovanje.

Raziskovanje in delo v enajstih skupinah

Decembra je Muzej za arhitekturo in oblikovanje objavil razpis za sodelovanje na letošnjem BIO. Tokrat razpis ni bil namenjen za prijavo že ustvarjenih oblikovalskih del, ki jih lahko vidimo kjer koli, temveč so po besedah sokustosinj k sodelovanju povabili ustvarjalce različnih profilov. »V prijavi so poleg izbrane teme morali navesti razloge za sodelovanje, vizijo delovnega procesa in referenčne projekte. Njihova motivacija in kakovost projektov sta bili glavni merili izbora. Žirija je težila tudi k oblikovanju večdisciplinarnih skupin z raznoliko nacionalno in starostno strukturo,« pojasnjujeta sogovornici. Dobili so 594 prijav iz 56 držav, kar je bilo rekordno število. Med njimi so kustos Jan Boelen, sokustosinji Cvetka Požar in Maja Vardjan ter mentorji tem izbrali več kot sto udeležencev najrazličnejših ustvarjalnih profilov iz 20 držav sveta. Ti so že začeli delati v okviru enajstih tem bienala: Dostopno življenje, Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Hoja po mestu, Skrite obrti, Sistemi mode, Hekanje gospodinjskih aparatov, Nanoturizem, Motorne enote, Opazovati vesolje in Oblikovanje življenja. Teme BIO 50 so po besedah kustosinj določili po srečanjih in pogovorih z mnogimi ljudmi v Sloveniji in tudi s tujimi oblikovalci, arhitekti, raziskovalci: »Poudarek je na sodelovanju in interdisciplinarnem pristopu k različnim področjem vsakdana. Ne gre več za podajanje resnice enega oblikovalca, saj pri ustvarjanju oziroma pri ukvarjanju s tako pomembnimi temami, kot so bivanje, voda, hrana, sodeluje skupina ljudi.« Delo v skupinah usmerjajo domači in tuji mentorji: Tadej Glažar, ProstoRož, Rianne Makkink, Lucas Mullié, Digna Kosse, Marko Fatur, Aldo Bakker, Marko Peterlin, Judith Seng, Tulga Beyerle, Tina Hočevar, Eugenia Morpurgo, Evan Frenkel, Tilen Sepič, Jesse Howard, Tina Gregorič in Aljoša Dekleva, Gaspard Tiné - Berčs in Tristan Kopp, razvojna ekipa podjetja Tomos, Miha Turšič, Nelly Ben Hayoun, Jurij Krpan in William Myers.

Ogledi terena, sestanki in celo kreacija skup­ne večerje ene od skupin so naznanili šestmesečno obdobje, v katerem bodo skupine s svojimi raznolikimi izkušnjami, znanjem in motivacijo razvijale enega ali več projektov. Delo na BIO 50 je kolaborativen, odprt proces, pravita sokustosinji, oblikovalci z vsega sveta aktivno sodelujejo in raziskujejo različne teme, ki zahtevajo raznolike pristope. Tako, na primer, v skupini Skrite obrti oblikovalci sodelujejo neposredno s podjetji, v skupini Javna voda, javni prostor pa preučujejo pomen in zavedanje o vodi v mestu. »Bie­nale je zasnovan kot laboratorij, v katerem se proces nenehno spreminja, zato je težko vnaprej predvideti rezultate. Tako uspehi kot neuspehi so za nas enako pomemben del ustvarjalnega procesa. Osnovna težnja bienala je tudi, da se sodelovanje in projekti med oblikovalci in partnerji ne končajo z odprtjem BIO 50, temveč da se nadaljujejo,« odgovarjata sokustosinji na vprašanje, kaj pričakujejo od letošnjega raziskovanja in sodelovanja.

Rezultate dela skupin bodo od 18. septembra do 7. decembra 2014 predstavljali na razstavi BIO 50 in v publikaciji bienala. Mednarodna žirija, ki jo sestavljajo industrijski oblikovalec Konstantin Grcic, komentatorka oblikovanja Alice Rawsthorn ter oblikovalec in profesor Saša J. Mächtig, bo med udeleženci podelila nagrado za najboljše sodelovanje.

Natečaj najboljših fotografij instagram

Sredi februarja sta MAO in glavni partner bienala, družba Eles, pripravila mednarodni fotonatečaj za najboljšo fotografijo instagram, ki so ga naslovili Prenašamo energijo – BIO 50. Do 30. maja 2014 zbirajo fotografije, katerih avtorji bodo svoj objektiv ujeli lastno interpretacijo prenosa energije okoli nas, na kar se navezujejo tudi teme letošnjega bienala. Žirija bo med prispelimi fotografijami izbrala najboljša dela, ki bodo septembra predstavljena na razstavi v okviru programa BIO 50, prvim trem pa bodo podelili tudi finančne nagrade.

Prav tako so prejšnji teden objavili drugi del razpisa BIO 50: ZDAJ, na katerega lahko vsi zainteresirani prijavijo že pripravljene projekte, razstave, predavanja in podobne dogodke. To bo vzporedni program BIO 50, ki bo v času bienala razgibal mesto Ljubljana. Ponujal bo živahen niz dogodkov, razstav in predavanj, ki bodo delovali kot platforma za predstavitev oblikovalskih pobud, izdelkov, poslovnih idej, raziskav in projektov.

»Torej, BIO 50. 3, 2, 1 … TEST je celovit dogodek, ki povezuje preteklost, sedanjost in mogoče prihodnosti. Preteklost bomo vključili s pripravo zgodovinske razstave o bienalu, ki bo tudi prva takšna razstava o zgodovini bie­nala doslej, sedanjost z vključitvijo raznovrst­nih dogodkov in mogoče prihodnosti s temami, ki smo jih zastavili in s katerimi se že ukvarja in se še bo več kot 120 ljudi z različnih področij. Teme preteklosti in prihodnosti bodo prikazane in nekatere tudi soočene med 18. septembrom in 7. decembrom 2014 na razstavi v MAO, Jakopičevi galeriji in Moderni galeriji,« sta še povedali Cvetka Požar in Maja Vardjan. Proces dela vsake skupine je na ogled na spletni strani BIO in družbenih omrežjih.

»Bienale oblikovanja že vse od ustanovitve preučuje stanje sodobnega oblikovanja,« je ob začetku dogajanja BIO 50 zapisal kustos Jan Boelen in dodal, da je bila prireditev priča številnim premikom in spremembam, ki jih je ta disciplina doživela v zadnjih petdesetih letih, vse od svojega nastanka na stičišču industrializacije in modernizma pa do razvoja v disciplino, ki preveva vse plasti našega vsakdanjika. »Toda številne etape te tranzicije so razkrile krhkost prvotnega okvira oblikovalske discipline. Sodobni svet ni več prostor množične proizvodnje in distribucije; oblikovanje se je skozi današnja večplastna omrežja pomaknilo k lokalnim, specifičnim, po meri narejenim scenarijem. V teh oblikovalec ni več vsemogočni ustvarjalec, ampak le eden od elementov v mreži sodelovanja in vplivanja. V svetu, ki je prezasičen z izdelki in projekti, se torej spremeni tudi temeljna naloga oblikovanja, ki pa ni več potreba po oblikovanju še enega stola,« razmišlja mednarodno priznani kustos, kritik ter ustanovitelj in umetniški direktor galerije Z33 v Hasseltu v Belgiji. Po njegovem mnenju je oblikovanje postalo ena od oblik spraševanja, moči in posredništva. Hkrati se je tudi bistveno spremenila vloga prireditev, katerih namen je predstavljati in širiti oblikovanje, zato je, kot pravi, 50. obletnica BIO priložnost, da prireditev sprejme izziv ter na podlagi lastne tradicije in zgodovine napreduje na področje sodelovanja in eksperimentalnosti, kjer je oblikovanje eno od orodij za izražanje dvoma in preoblikovanje predstav o industrijski proizvodnji, javnem in zasebnem prostoru ter vnaprej določenih sistemih in omrežjih.