Najbolj učinkovito varnost pred potresi zagotovi kakovostna protipotresna gradnja, s katero lahko preprečimo veliko materialno škodo in hkrati obvarujemo življenja, pravi Peter Podplatnik iz Marlesa: »Izkušnje na potresno ogroženih območjih, kjer pihajo močni vetrovi, dokazujejo dobro potresno varnost in varnost pred močnimi vetrovi naših objektov. Tovrstno varnost preverjamo z računskimi metodami in s praktičnimi preizkusi v laboratorijih. Les je poleg kamna in opeke eden najstarejših gradbenih materialov, ki sta ga v zadnjem času nekoliko izpodrinila beton in jeklo. Kljub razvoju novih materialov pa les vrača v bivalne objekte kot gradbeni material prav zaradi odličnih mehanskih lastnosti, majhne specifične teže in razvoja različnih tehnologij obdelave lesa.«

Trdne lesene konstrukcije so znali graditi že pred tisoč leti. Sogovornik pri tem omeni 67,3 metra visok devetnadstropni objekt iz kitajske arhitekture, ki je bil zgrajen leta 1056 in stoji še danes, kljub dvanajstim potresom, ki so jih na tem območju zabeležili do danes: »Po letu 1976 je bilo v Posočju postavljenih več kot sto Marlesovih objektov z leseno okvirno konstrukcijo, prav vsi pa so potres leta 1998 prestali brez poškodb.« Dodaja, da v Marlesu skrbijo za pravilno zasnovo lesene okvirne konstrukcije in jo skrbno načrtujejo. Pri tem upoštevajo odziv lesenih nosilnih elementov na vodoravno obtežbo, pravilno izvedejo stike med lesenimi elementi in pravilno sidrajo elemente. Zaradi manjše lastne teže so objekti zelo primerni za gradnjo tudi na območjih z zmanjšano nosilnostjo tal, na primer v obmorskih predelih in na Barju.

Vse hiše so projektirane v skladu s standardi

Goraz Šmid iz podjetja Lumar poudarja, da so vse hiše so projektirane po veljavnih standardih SIST EN: »Pri sami določitvi obremenitev je treba upoštevati povsem enaka določila kot pri drugih objektih, posebno pozornost pa je treba nameniti standardu SIST EN ISO 1995, ki navaja določila za projektiranje lesenih konstrukcij. Zahtevana minimalna življenjska doba lesenega montažnega objekta Lumar je sto let, posledično mora biti tudi sam projekt zasnovan v tej smeri.«

Na splošno velja, nadaljuje sogovornik, da so lesene montažne hiše, če so dobro projektirane, detajli pa natančno izvedeni, potresno bolj varne kot zidane, saj so stiki posameznih elementov bolj podajni in se tako lažje prilagodijo horizontalnim potresnim silam. Prav tako je potresna sila zaradi manjše mase konstrukcije manjša v primerjavi z referenčno zidano hišo. To pomeni, da so montažne hiše ob maksimalni potresni obremenitvi manj poškodovane, predvsem pa jih je preprosteje sanirati.

Tudi montažni objekti, leseni oziroma z leseno okvirno konstrukcijo, ki so jih izdelali v Jelovici, so dobro potresno odpornost dokazali ob zadnjih dveh potresih v Posočju (1998 in 2004), saj razen manjših razpok na fasadi na njih ni bilo drugih poškodb. »Vse lesene hiše in drugi veliki leseni objekti v Jelovici izdelamo v skladu s statičnim računom po standardu Eurocode (EC 5 in EC 8). Konstrukcija objektov in vsa potrebna vezna sredstva, ki skupaj zagotavljajo trdnost in stabilnost ter potresno varnost objekta, so preverjena, saj se vgrajujejo le certificirani materiali. Nadzor je precej strog, različne tuje in domače inštitucije ga izvajajo večkrat na leto,« pravi Ivan Grašič iz Jelovice.

Z montažno leseno gradnjo, ki ima majhno težo v primerjavi z masivno gradnjo, je po besedah Saše Jazbec iz podjetja Rihter laže dosegati višjo potresno stabilnost: »Na potresno ogroženih območjih po vsem svetu je zato montažna gradnja prva izbira pri gradnji novih objektov.«

Pravilno načrtovana konstrukcija je varna pred vetrom

Podobno kot pri potresu tudi odpornost proti vetru proizvajalci dosegajo tako, da pri izračunu statike, ki se glede na lokacijo objekta izračuna za vsak objekt posebej, upoštevajo hitrosti vetra glede na vetrno karto. »V Marlesu sledimo predpisom in pri izračunu statike upoštevamo slovenske standarde o vplivih vetra na konstrukcije, ki so enaki evropskim. S tem zagotovimo tako imenovano mehansko odpornost in stabilnost konstrukcije in celotnega objekta. Skupaj z drugimi vplivi, kot so sneg in drugačne obtežbe v stavbah, tudi veter upoštevamo pri zasnovi konstrukcije,« pravi Peter Podplatnik. V celotnem proizvodnem procesu, od načrtovanja do proizvodnje elementov in montaže zato veliko pozornost namenjajo pravilni povezavi med kritino in ostrešjem ter med ostrešjem ter konstrukcijo stropov in zidov.

Da veter ne more razkriti strehe, dosežejo s pravilnim načrtovanjem in računskim preverjanjem pritrdilnih sredstev, kot so žičniki in vijaki, s katerimi je kritina pritrjena na ostrešje. Tako načrtovani in zgrajeni objekti prenesejo v računih predvidene obremenitve oziroma tudi večje obremenitve, saj proizvajalec pri pripravi projektne dokumentacije upošteva vse predpisane varnostne dejavnike, še poudarja sogovornik.