Svetloba in razgled sta ključnega pomena pri načrtovanju mansarde, zato je treba hkrati z urejanjem bivalnih prostorov tik pod streho razmišljati tudi o številu in razporeditvi okenskih odprtin. Na splošno velja, da naj bi zastekljene površine zavzemale 20 odstotkov celotnega tlorisa. Povedano drugače: v devet kvadratnih metrov velikem prostoru naj bi imeli 1,8 kvadratnega metra zastekljenih površin. Z enim večjim oknom lahko zadovoljivo osvetlimo 46 odstotkov prostora, s štirimi manjšimi, ki so enakomerno razporejena po prostoru in katerih skupna površina je enaka površini večjega, pa bomo zadovoljivo osvetlili kar 65 odstotkov prostora. Priporočena višina za vgradnjo strešnega okna je na spodnji višini 90 centimetrov, najvišja točka okna pa naj ne bi presegala 200 centimetrov. Seveda je na koncu vse odvisno od višine parapetnega zidu in tudi od želja in potreb uporabnikov, pri čemer velja upoštevati priporočilo, da naj bo okno vgrajeno na takšni višini, da nam bo ponujajo razgled na bližnjo okolico.

Med dvema špirovcema

Načrtovanje in predvsem vgradnja strešnih oken sta najbolj preprosta pri novogradnjah, saj vgradnja oken poteka hkrati s polaganjem kritine. Pri izbiri velikosti oken naj bi upoštevali že omenjena priporočila, sicer pa velja, da je najbolj preprosta vgradnja oken, katerih širina je enaka razdalji med dvema špirovcema, med katera bomo okno vgradili. Z okni takšnih dimenzij namreč najmanj posegamo v konstrukcijo strehe. Če je razdalja med dvema špirovcema premajhna za ustrezno veliko strešno okno, lahko vgradimo dve ožji, druga možnost pa je, da špirovce izrežemo in izdelamo tako imenovano premostitev oziroma menjalnik, ki omogoča vgradnjo širšega okna, pojasni samostojni podjetnik Klemen Koželj iz istoimenskega podjetja za montažo strešnih oken.

Če streha ni vidna z ulice, lahko mesto, kamor bomo vgradili strešno okno, določimo le glede na potrebe v prostoru in glede na lego špirovcev, pravi Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux. Če pa je streha vidna z ulice, je zaradi samega videza objekta priporočljivo paziti na linijo s fasadnimi okni.

Če okno vgrajujemo v obstoječo streho, ki je že zadostno toplotno izolirana, zamenjava kritine pa ni potrebna, je treba vzeti v zakup, da bodo bivalni prostori pod streho kakšen dan ali dva neuporabni za bivanje. Dela se namreč začnejo od spodaj navzgor, kar pomeni, da bo treba najprej izrezati odprtino v zaključno oblogo, nato pa odstraniti parno zaporo, izolacijo in strešnike. Pri tem velja, da odstranimo le za kakšno vrsto strešnikov več, kot bo velika okenska odprtina. Najlaže je odkrivati strehe, prekrite s strešniki, pravi Koželj. Več dela je pri bitumenski ali pločevinasti kritino, na primer, prav tako je treba v tem primeru pri vgradnji še bolj pazljivo izdelati zaključke in detajle, da pozneje v stiku med oknom in streho ne bo zamakalo.

Mikropozicija okna – tu je mišljena razdalja do spodnje vrste strešnikov – je določena v navodilih za vgradnjo, odvisna pa je od vrste kritine, okna, proizvajalca … Običajno je treba pritrditi še dodatno letev za montažo okna, dodaja Ličen Pajenkova. Sledi vstavljanje okenskega okvirja v odprtino. Če je okno kupljeno skupaj z izolacijskim okvirjem, je treba tega pritrditi na okenski okvir, nato pa na okenski okvir pritrditi sekundarno kritino. Zaradi izreza so po besedah sogovornice potrebni dodatni trakovi sekundarne kritine, saj obstoječa sekundarna folija ne zadošča. Priporočljivo je izbrati strešno okno v kompletu s pripadajočo sekundarno kritino, ki se popolnoma prilega dimenzijam okna in poenostavi ter hkrati poceni vgradnjo, dodaja sogovornica. Nato mojster pritrdi zunanje aluminijaste obrobe, okenske pokrivne profile in vrne strešnike na svoje mesto. Pred tem jih mora običajno nekoliko porezati, saj je treba upoštevati minimalne in maksimalne razdalje med oknom oziroma obrobo in kritino. Nazadnje vstavi še okensko krilo.

Vse to je mogoče zelo preprosto izvesti iz notranjosti. Sledi še morebitna dodatna izolacija okrog okna in pritrditev parne zapore v utore okenskega okvirja. Ličen Pajenkova priporoča uporabo originalne parne zapore, saj tako zagotovimo zrakotesnost stikov in natančno prileganje.

Povezava sekundarne kritine na okvir okna

Najpomembnejši detajl, na katerega moramo biti pozorni pri vgradnji strešnega okna, je povezava sekundarne kritine na okvir streš­nega okna, opozarja Klemen Koželj. Strešno okno je namreč dodaten element v strehi, ki ga je treba pravilno povezati z obstoječimi plastmi strehe, drugače nam bo ob dežju zamakalo. Ena možnost je izdelava te povezave iz katere koli sekundarne folije, kar zahteva precej natančnosti in spretnosti, druga mož­nost pa je uporaba originalnega seta, ki zelo poenostavi vgradnjo in hkrati zagotavlja več­jo kakovost izvedbe.

Po izkušnjah se večkrat zatakne pri izolaciji in toplotnem mostu pri oknu kot pri zamakanju, pravi Katja Ličen Pajenk. Na zamakanje so namreč vsi pozorni in se ga zelo bojijo, tudi pokaže se takoj. Toplotni most pa je lahko zelo skrita napaka, ki se pokaže šele čez čas. Okrog okna je velikokrat premalo toplotne izolacije, na najhladnejšem mestu, na špaleti, pa se zato začne nabirati vlaga in razvije se plesen. Zelo pomembno je torej, da špaleto dobro toplotno izoliramo, nato pa jo še pravilno izdelamo. To pomeni, da je spodnja obloga vertikalna, zgornja pa horizontalna – tako omogočimo nemoten pretok zraka tik ob oknu, po celotni zastekljeni površini, hkrati pa svetlobi zagotovimo največji vpadni kot.

Strešni balkon le tam, kjer ni parapetnega zidu

V mansardah, kjer se streha in talna plošča stikata, kjer torej ni parapetnega zidu, lahko vgradimo tudi tako imenovani strešni balkon. Pravzaprav je to strešno okno, katerega spodnji del se s posebnim mehanizmom odpre v balkonsko ograjo s steklom. Pri tem ne gre za spreminjanje konstrukcije strehe in posege v fasado, prepričanje, da ga lahko vgradimo kamor koli, pa je zmotno. Sam postopek vgradnje, tudi izdelava vseh detajlov, ki zagotavljajo vodotesnost, je popolnoma enak kot pri vgradnji strešnega okna, pravi Koželj.

------------

Pomladni sejem s trajnostnim pogledom v prihodnost

Pomladni sejem, ki je Gornji Radgoni potekal od prejšnjega četrtka do minule nedelje, je pokazal, da je graditeljstvo usmerjeno v trajnostno gradnjo. Največ razstavljavcev in obiskovalcev sejma je ponujalo oziroma iskalo rešitve, povezane s čim manjšo rabo energije, pri čemer so bili v ospredju obnovljivi viri, je ob koncu sejemskega četverčka poudaril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma.

Razstavni in spremljevalni program sejma sta po njegovih besedah pokazala in dokazala, da ravno graditeljstvo nakazuje številne priložnosti za izhod iz krize. Ali jih bomo znali izkoristiti, pa je vprašanje organiziranosti, zakonodaje in vizije, ki jo morajo imeti tako država kot lokalne skupnosti in podjetja. Na pomurskem sejmišču je svojo ponudbo štiri dni (letošnji sejem je bil en dan krajši) predstavljalo 190 razstavljavcev iz 14 držav in vsi so bili s sejemskim nastopom ter obiskom (sejem je obiskalo več kot deset tisoč obiskovalcev) zadovoljni, zato je po Erjavčevih besedah škoda, da priložnosti za udeležbo na sejmu ni izrabilo še več podjetij, ki nekaj pomenijo na področjih gradbeništva, energetike, komunale in obrti.

Razstavni program Pomladnega sejma je spremljal pester obsejemski program, namenjen tako strokovni javnosti kot obiskovalcem. Zvrstilo se je več poslovnih in strokovnih srečanj, predavanj in okroglih miz, tradicionalno dobro so bila obiskana tudi energetska in gradbena svetovanja strokovnjakov mreže Ensvet in Gradbenega inšituta ZRMK.

Na sejmu so že sedemnajstič podelili tudi priznanja znak kakovosti v graditeljstvu za najboljše izdelke in storitve s področja graditeljstva, ki ga podeljujeta GI ZRMK in Gospodarska zbornica Slovenije. Priznanje za montažo stavbnega pohištva je prejela »Montaža zunanjega stavbnega pohištva pri novogradnjah« podjetja Mik iz Vojnika, priznanje za ohranjanje kulturne dediščine je strokovna komisija namenila »Izvedbi sanacije vlage na stavbah kulturne dediščine in stavbah s sestavinami kulturne dediščine« podjetja Gras iz Ljubljane, priznanje za razvojno-tehnološki dosežek pa je prejel sistem Mikrovent podjetja Mik, inovativna rešitev v segmentu toplotnega izmenjevalnika, ki se lahko vgradi v razširjene okenske okvirje, roletne omarice ali samostojno na steno.