Predlog novele, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, med drugim predvideva določnejšo opredelitev upravljanja, učinkovitejši inšpekcijski nadzor in poenostavitev postopkov glede upravljanja večstanovanjskih stavb.

Med rešitvami je, da se bo moral načrt upravljanja pripraviti največ za obdobje treh let. S tem naj bi bili načrti bolj kakovostni, potrebna dela lažje izvedena, nadzor nad izvajanjem načrta pa ustreznejši.

Po predlogu bodo morali upravniki sredstva rezervnega sklada za vsako stavbo voditi na posebnem transakcijskem računu. Po veljavni ureditvi jih lahko namreč za vse stavbe, s katerimi upravljajo, na enem računu.

Kot ugotavlja ministrstvo, v takih primerih med drugim prihaja do prelivanja denarja med posameznimi stavbami in nezakonite uporabe sredstev. Če pa ima upravnik sredstva na svojem računu, obstaja nevarnost, da jih porabi za svoje potrebe, celo ukrade ali si protipravno pridobi obresti od njihove vezave.

Predlog tudi črta možnost, da je lahko upravnik tudi posamezni etažni lastnik. Glede inšpekcijskega nadzora določa, da mora upravnik v breme etažnih lastnikov zagotoviti izvedbo z inšpekcijsko odločbo odrejenih del, določa pa tudi njegove obveznosti in obveznosti etažnih lastnikov.

Novela naj bi tudi odpravila nejasnosti glede imenovanja začasnega upravnika v sodnem oz. inšpekcijskem postopku ter izvajanja nujnih vzdrževalnih del. Odpravila naj bi tudi težave, ki so nastajale ob zamenjavi upravnika - zamenjava bo začela učinkovati s sklenitvijo pogodbe med etažnimi lastniki in upravnikom in ne bo odvisna od vpisa v register upravnikov.

Zakon bo tudi določal, da lahko stanovanjski inšpektor izreka globo v razponu. Brez določila v predpisu, ki določa prekrške, lahko namreč inšpektor globo, ki je predpisana v razponu, izreka le v najnižjem predpisanem znesku, navaja ministrstvo.