Pri tistih nepremičninah, katerih vrednost je ustrezno urejena s sistemom vrednotenja, bo mogoče hitreje preiti na nov sistem obdavčitve. Pri drugih, kjer je več težav z zagotavljanjem ustreznih podatkov za ocenitev vrednosti, pa bo to prehodno obdobje daljše, je v pogovoru za glasilo GZS Glas gospodarstva povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman.

Predvidene rešitve so za zdaj sprejete na načelni ravni, za javno obravnavo pa bodo zakonski akti pripravljeni v prvi četrtini prihodnjega leta, je napovedala.

Vraničarjeva sprejem pravnih podlag pričakuje prihodnje leto, leta 2017 pa naj bi se začelo prehodno obdobje. "Zakon naj bi bil uveljavljen že za leto 2017, ampak na začetku bo nekakšna preslikava nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo postopno prešla na obdavčitev na podlagi vrednosti nepremičnine," je poudarila.

Po njenih besedah bo treba upoštevati tudi interese občin. "To pomeni, da bodo lastniki nepremičnin načeloma plačevali podoben znesek kot doslej," je pojasnila in dodala, da si na ministrstvu dodatna sredstva obetajo od tistih nepremičnin, ki niso vključene v obdavčitev po sedanjem sistemu.

Vzporedno naj bi tekla prenova sistema vrednotenja nepremičnin. Tu bo treba urediti predvsem pravne postopke za pritožbe, hkrati pa se bo tudi odpravljalo pomanjkljivosti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V celoti naj bi na obdavčenje nepremičnin po vrednosti prešli do leta 2020.

Spremembe dohodninske lestvice, s katerimi se bo s 1. januarja 2016 zvišala meja za vstop v tretji davčni razred, so po njenih besedah prvi krak v smeri razbremenitve stroškov dela najproduktivnejših. "Nadaljnje ukrepe bomo oblikovali v naslednjem letu," je obljubila.

Vraničarjeva se ne strinja s tezo, da slovensko davčno okolje ni naklonjeno naložbam. Imamo sorazmerno nizko nominalno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb in razmeroma visoke investicijske davčne olajšave, za problemska območja so predvidene še dodatne olajšave za investicije in zaposlovanje. "Tako da menim, da davčna politika ni temeljni razlog za neprivlačnost Slovenije za tuje naložbe," je dejala in kot ključen problem izpostavila administrativne ovire pri pridobivanju različnih dovoljenj.