Značilni struktura in naravna barva, ki sta odvisni od lesne vrste, predvsem pa zdravo bivalno okolje, ki ga les omogoča, marsikoga prepričajo, da notranjost svojega doma obleče v ta naravni in topli material.

Lesena tla v različnih izvedbah

Lesene talne obloge ne menjamo tako pogosto kot tekstilne, po njej bomo morda hodili celo več desetletij, zato je zelo pomembno, da je naša izbira premišljena, še zlasti če razmišljamo tudi o talnem ogrevanju. Vsaka lesena talna obloga namreč ni primerna za vsak prostor, čeprav nekateri mojstri zatrjujejo, da je to mogoče doseči s pravilno površinsko obdelavo.

Naložba za več generacij je prav gotovo masivni klasični parket. Zaradi večje debeline (običajno od 18 do 25 milimetrov, iz boljših vrst lesa pa je praviloma tanjši, od 10 do 15 milimetrov) namreč dopušča večkratno brušenje oziroma obnavljanje. Primeren je za različne prostore, pri čemer je velika ponudba eksotičnih in zelo trdih vrst lesa omogočila njegovo uporabo tudi tam, kjer je talna površina zelo obremenjena, ne da bi tvegali pretirano obrabo in poškodbe. Klasičnega parketa po kakovosti ne prekaša noben gotovi parket, so prepričani številni mojstri, a to velja le za pravilno obdelanega, poudarjajo. Kakovost končnega izdelka je odvisna od strojev in uporabljenih materialov, predvsem pa od strokovne usposobljenosti mojstra.

Hitrejša in čistejša montaža

Prednost gotovega parketa je v hitrejši in bolj čisti montaži, saj ga potem, ko je položen, ni treba brusiti in lakirati. Površina je obdelana že tovarniško, lahko je lakirana ali oljena, krtačena ali ročno skobljana. Trislojni je dovolj debel, da ga lahko tako kot klasičnega spet brusimo in barvamo, ko je to potrebno, poškodovano deščico pa brez težav nadomestimo z novo. Polagamo ga lahko na dva načina: suhomontažno brez uporabe lepila (deske s peresi in utori) ali klasično z lepljenjem na podlago po spojih oziroma po vsej površini. Po vsej površini lepimo tudi dvoslojni gotovi parket, katerega površina je večkrat zaščitena z UV-lakiranjem ali UV-oljenjem, zato ga priporočajo za tla s toplovodnim talnim ogrevanjem.

Brušen in lakiran ali oljen ter ojačan v UV-postopki je tudi panelni parket, ki je lahko sestavljen iz dveh ali treh slojev. Zgornji sloj oziroma pohodna površina je iz približno dvomilimetrskega furnirja ali iz tankega masivnega lesa (debeline 4–6 mm). Jedro dvoslojnega sestavlja panelna vezana plošča iz mehkejšega lesa ali več med seboj zlepljenih letvic prav tako iz mehkejšega lesa. Jedro trislojnega je sestavljeno iz zlepljenih deščic mehkejšega lesa, medtem ko je lahko hrbtna stran iz plasti furnirja ali še ene, prečno obrnjene plasti med seboj zlepljenih deščic, prav tako iz mehkejšega lesa. Panelni parket lahko polagamo po sistemu pero/utor, torej brez uporabe lepila (če smo izbrali panele s peresi), ali z lepljenjem po celotni površini, s posebnim okovjem ali zgolj z lepljenjem spojev.

Panelni parket lahko obnavljamo, prav tako lamelnega, vendar lahko zadnjega zaradi majhne debeline lamel brusimo največ dvakrat. Lamelni parket sestavljajo deščice oziroma lamele, ki so vzporedno nalepljene na mrežasto podlago. Kakovost takšne lesene podlage je odvisna od površinske obdelave, torej od števila slojev in kakovosti premaza, pa tudi od vrste lesa. Za lamelni parket večinoma uporabljajo iste vrste lesa kot za klasičnega, le da je pri lamelnem les izkoriščen bolj gospodarno, kar se kaže tudi v precej nižji ceni.

Iz enega kosa lesa

Iz enega kosa lesa in razmeroma širokih elementov je izdelan ladijski pod. Zanj je značilno, da lahko v kurilni sezoni, ko relativna zračna vlaga v prostoru pade pod 40 odstotkov, med posameznimi podnicami nastanejo tudi pet milimetrov ali več široke špranje. Teh težav ni pri trislojnem ladijskem podu, katerega spodnji in zgornji sloj sta iz masivnega lesa, v sredini pa je tako imenovani kompenzacijski sloj, ponavadi iz lesa smreke ali breze. Takšna sestava zagotavlja bistveno manjšo razsušitev, ki ni nič večja kot pri klasičnem parketu. Z oljeno in ščetkano površino je primeren za vse, tudi močno obremenjene prostore. Oljenega ladijskega poda ni treba nikoli več brusiti.

Na stropu in stenah

Les lahko uporabimo ne samo kot talno, ampak tudi kot stensko in stropno oblogo. Stene slovenskih domov so bile v preteklosti zelo pogosto oblečene v ta naravni in topli material, ki je dal prostoru pridih domačnosti. Zdaj je les na stenah prej izjema kot pravilo. Za izdelavo stenskih oblog se navadno uporablja les iglavcev, predvsem bora, jelke in smreke. Njihova glavna prednost sta skoraj neomejena življenjska doba in varčevanje z energijo, saj je les dober toplotni in zvočni izolator.

Osnovni material za sodobne lesene stenske in stropne obloge – lahko so navadne ali požarno odporne – so iverne plošče, plošče MDF ali vezane plošče, ki so končno obdelane z različnimi vrstami lesnih furnirjev, površina pa je lahko površinsko zaščitena tudi z UV-poliakrilatnim lakom. Pred vgradnjo lesene stenske obloge je treba pripraviti podkonstrukcijo iz letvic, ki se pritrdi na zid. Stropne lesene obloge lahko montiramo na lesene okvirje z lepljenjem ali sponkami ali pa na posebne profile različnih širin.

Omenjene obloge so že površinsko zaščitene. Če pa nameravamo stene in strope obleči v navadne lesene deske, ne pretiravajmo z zaščitnimi sredstvi oziroma izberimo do okolja in človeka prijazne pripravke. V vlažnih prostorih les pred vgradnjo z vseh strani zaščitimo pred škodljivci z impregnacijo.