Večina ljudi zase sicer trdi, da z ločevanjem odpadkov nima težav, a raziskava, ki jo je lani jeseni opravil Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana, je pokazala, da se teh le ne zavedajo. Številni namreč odpadkov ne odvržejo v prave zabojnike, največ težav pa jim povzroča zbiralnik za biološke odpadke.

Glede na izsledke raziskave, ljudem največ preglavic povzroča prav izbira pravega od petih zbiralnikov (za steklo, papir, embalažo, biološke odpadke in ostale odpadke). Raziskovalci so anketirancem zastavili vprašanja, kam bi odvrgli določene odpadke - tetrapak, sušilec za lase, papirnate robčke, žarnice, plastične vrečke, otroške plenice, aluminijasto folijo, zdravila, cigaretne ogorke, jajčne lupine. Vprašanim so največ preglavic povzročili ravno papirnati robčki, saj je le slaba desetina odgovorila pravilno, da robčki sodijo v zbiralnik za biološke odpadke. Slaba polovica bi jih odvrgla v zbiralnik za papir, četrtina pa med navadne smeti. Podobno bi večina napačno odvrgla tudi žarnice – tretjina bi jih odvrgla v zbiralnik za steklo, čeprav sodijo v kontejner za preostanek odpadkov ali v zbirni center. Petina vprašanih bi denimo tetrapak odvrgla v zbiralnik za papir namesto med embalažo, desetina pa plastične vrečke in jajčne lupine v zbiralnik za navadne smeti.

Ločevanje odpadkov nam očitno še vedno povzroča precej preglavic, a spodbudno je dejstvo, da kar devet od desetih vprašanih meni, da bi moralo biti recikliranje smeti dolžnost vsakega posameznika. Ključni pomanjkljivosti ločevanja pa sta po mnenju vprašanih pomanjkanje informacij o pravilnem ločevanju in oddaljenost zabojnikov, kot velik problem pa so izpostavili tudi problem prepolnih zbiralnikov.