Za liter kurilnega olja je treba z davkom, vsemi prispevki, taksami in trošarino odšteti že več kot en evro, za kubični meter zemeljskega plina dobrih 90 centov, le malo manj kot evro stane tudi liter utekočinjenega naftnega plina. Kubični meter bukovih drv stane okrog 60 evrov, tona lesnih briketov približno 210, nasuti meter lesnih sekancev 18, kilogram peletov pa okrog 23 centov.

Upoštevati je treba 
izkoristek kotlov

Zgolj primerjava prodajnih cen energentov nam še ne pove veliko, boljšo predstavo o tem, koliko nas bo stalo ogrevanje s tem ali onim energentom, si lahko ustvarimo šele, ko jih postavimo na isto osnovo. Iz enega litra kurilnega olja, na primer, dobimo približno 10 kilovatnih ur (kWh) energije, iz kubičnega metra zemeljskega plina okrog 9,5, iz litra utekočinjenega plina 7,23, iz kilograma peletov pa od 4,5 do 5,2 kWh toplotne energije (kar je primerljivo s pol litra kurilnega olja). Šele ko to tako imenovano končno energijo pretvorimo v koristno, ki upošteva še izkoristke kotlov – ti močno vplivajo na ceno in strošek porabljene energije –, dobimo ustrezno primerjavo.

Poglejmo torej primerjavo cen. (Cene so izračunali v energetski svetovalni pisarni Ensvet v Postojni, gre pa za povprečje cen med različnimi ponudniki posameznih energentov in veljajo za letošnji marec. Izračun upošteva kotle z 90-odstotnim izkoristkom.) Za kilovatno uro koristne energije, pridobljene iz litra kurilnega olja, bomo odšteli 0,114 evra, pridobljena iz kubičnega metra zemeljskega plina nas bo stala 0,099, iz litra utekočinjenega naftnega plina 0,148 (propan-butan) oziroma 0,165 evra (propan), iz kubičnega metra drv 0,028, iz nasutega metra sekancev 0,025, za kilovatno uro koristne energije iz kilograma peletov pa bomo odšteli 0,051 evra.

Zgolj zamenjava ogrevalnega sistema še ne zagotavlja manjše porabe energije, čeprav je tudi ta ukrep boljši kot nič. Zakaj je najprej potrebno zmanjšati 
toplotne izgube in v kolikšnem času se naložba povrne, si lahko preberete v torkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.