Ko se odločimo, da si bomo uresničili željo o romantičnem ognju v domači dnevni sobi, moramo najprej premisliti, ali bomo postavili kamin ali kaminsko peč. Hkrati se moramo vprašati, ali bo kamin dodatek k osnovnemu ogrevalnemu sistemu in ga bomo nanj pozimi občasno tudi priključili. Razlog za takšno odločitev je predvsem nenehno spreminjanje cen fosilnih goriv, pa tudi okoljsko sprejemljivejša raba obnovljivih trajnih virov, kot je lesna biomasa.

Pri novogradnji je najbolje, da vgradimo kamin v steno, drugače pa je bolj smiselna postavitev kaminske peči. »Kamin projektiramo, preden začnemo zidati hišo. Zahteva svoj prostor, ki ponavadi ni majhen. Zavedati se moramo, da bo ostal v prostoru kot spomenik večno, če ga ne bomo odstranili z gradbenim posegom. Kaminska peč je prilagodljiva, primerna za že zgrajene objekte. Če smo se zmotili pri nakupu ali preurejamo stanovanje, jo lahko odmaknemo. Prostor hitreje ogreje, ker so vse stranice odprte v prostor. Kamin pa bolje akumulira toploto,« pojasni Andrej Gruden iz podjetja Agni.

Izbira kamina ali kaminske peči

Za odprti kamin se odločamo pretežno zaradi estetskega učinka ognja v prostoru, kar zadeva toploto, pa ima manjši izkoristek, zgolj 30- do 50-odstotnega. Z odprtim kaminom lahko zato ogrevamo zgolj en prostor. Kadar v njem gori, moramo biti vedno navzoči, saj odprti ogenj hitreje povzroči požar, ob slabših vremenskih razmerah pa se dostikrat zadimi. Če bomo kamin ali peč uporabljali za dodatno ogrevanje, ne zgolj za romantični videz, se raje odločimo za zaprti toplozračni ali toplovodni kamin oziroma kaminsko peč.

Toplozračni kamin ima vgrajeno kaminsko kaseto z regulacijo dotoka zgorevalnega zraka in ventilatorji. Prostor se ogreva z enakomernim kroženjem zraka po njem. Takšno kurišče z nadzorovanim zgorevanjem ima 75-odstotni izkoristek. Če želimo z njim ogrevati tudi sosednje prostore v etaži, mora imeti peč vgrajen dodatni ventilator in dva kanala na zadnji strani, od koder napeljemo cevi za razpih zraka. Sosednji prostori ne smejo biti preveč oddaljeni, saj se zrak v daljših ceveh ohladi. Tak način je primeren za dodatno ogrevanje v isti etaži, kot stoji peč ali kamin.

Toplozračni kamini in kaminske peči se hitro segrejejo, a tudi hitro ohladijo. Če ga želimo uporabljati kot dodatek k ogrevanju za celot­no stanovanje ali hišo, izberemo toplovodnega z izmenjevalnikom, ki ga lahko tudi priključimo na centralni ogrevalni sistem. Ogenj ogreje vodo, ki nato kroži po ceveh do radiatorjev. Če želimo tako ogrevati več prostorov, moramo izbrati večji hranilnik toplote, v katerem se bo shranjevala topla voda.

Izbira energenta

Izbiramo lahko med kamini in kaminskimi pečmi na drva, pelete ali pa vgradimo kombinirano peč, v kateri lahko kurimo drva in pelete. »Kombinirane kaminske peči so dražje, od 3000 evrov naprej, zato se zanje odločijo redke stranke,« pojasnjuje Irena Rihtaršič iz podjetja Flamme. Na kombiniranem kurišču v spodnjem delu gorijo peleti, v zgornjem pa je mogoče kuriti drva. Kadar v zgornji del naložimo drva, jih kamin s peleti samodejno vžge in preneha dovajati pelete. Ko se doseže nastavljena temperatura, se kurjenje samodejno ustavi.

Za dodatno ogrevanje prostora zato Irena Rihtaršič priporoča kamin ali kaminsko peč na drva, ker za kurjenje ne potrebujemo elektrike, pogled na ogenj pa je lepši. Pomanjkljivost pri kurjenju z drvmi je v tem, da je potrebna naša navzočnost. Najprej moramo zakuriti, nato pa nenehno paziti, kdaj moramo spet naložiti. Spremljati moramo tudi temperaturo prostora in zapirati dovod zraka, če v kurišču preveč gori. Za odpiranje in zapiranje dovoda zraka je dobro imeti elektroniko, ki je natančnejša od človeka, saj lahko tako zmanjšamo porabo polen in povečamo izkoristek. Težava, predvsem v urbanem okolju, je lahko prostor za shranjevanje drv, na podeželju pa takšne zadrege ni. Po koncu sezone je pri kaminu ali peči na drva treba predvsem preveriti, ali vrata še vedno dovolj tesnijo, drugače obstaja nevarnost uhajanja strupenega ogljikovega monoksida v prostor.

Andrej Gruden iz podjetja Agni je bolj naklonjen kaminom in pečem na pelete, seveda če nismo lastnik gozda in doma nimamo zaloge drv. Kurjenje peletov je predvsem veliko udobnejše, saj je krmilni sistem avtomatiziran in lahko vse nastavljene vrednosti spremljamo prek sobnega termostata ali celo mobilnega telefona. V peč ali kamin zgolj natresemo pelete in nastavimo tipalo na želeno temperaturo, vse drugo se zgodi samodejno. »Nasujemo vrečo peletov v zalogovnik, programiramo, kdaj naj se zjutraj prižge in kdaj zvečer ugasne ter kakšno temperaturo želimo čez dan in kakš­no ponoči. Dela je zgolj toliko, da enkrat na dan odpremo kamin in očistimo skodelico za pepel. Boljši kamini tudi to opravijo sami,« pojasnjuje Gruden. Servisiranje kaminov in peči na pelete je prav tako preprosto, saj jih je treba zgolj enkrat ali dvakrat na leto odpreti in očistiti, kar ponavadi stori dimnikar pred kurilno sezono ali po njej. Pri kurjenju na pelete tudi ne potrebujemo večjega prostora za shranjevanje energenta. Za deset do petnajst ur gorenja je dovolj že 27-kilogramski zalogovnik, 38-kilogramski pa zadošča za dobra dva dneva. S pečjo na pelete lahko objekt ogrevamo tudi, kadar nas ni doma, medtem ko nas pri ogrevanju na drva, ki jih je treba nalagati ročno, ob daljši odsotnosti pričaka mrzel dom.

Vlažnost drv in peletov

Da ne bo preveč pepela in bo izkoristek čim boljši, moramo biti pozorni na izbiro kuriva. Drva morajo biti suha, z manj kot 20 odstotki vlage. Najprimernejša so iz tršega lesa, recimo bukova ali gabrova. Lahko se uporablja tudi les iglavcev, saj se v kurišču ustvarja visoka temperatura, okoli 800 stopinj Celzija, pri kateri smola popolnoma zgori. Težava s smolo se pojavi zgolj pri vlažnih polenih, ki se bolj kuhajo kot gorijo, zaradi česar smola leti po kurišču in se nabira na steklo na vratih. Če so polena vlažna, se polovica energije porabi za sušenje, samo polovica pa za ogrevanje prostora. Suha drva nasprotno popolnoma zgorijo in pustijo malo pepela. Posodo za pepel je glede na količino kurjenja treba sprazniti enkrat na teden ali 14 dni.

Na trgu obstajajo peleti različne kakovosti, vendar cenejši včasih predstavljajo večji končni strošek, saj oddajo manj energije in jih je treba kupiti več. Hkrati pa nam zaradi slabše kakovosti lahko povzročijo več dela, in to ne zgolj praznjenje pepela enkrat na dan. »Pri manj kakovostnih peletih se lahko zgodi, da se bo gorilna skodelica napolnila z neizgorelimi peleti že po dveh do štirih urah. Potem začnejo leteti čez skodelico, v gorilnem elementu začne primanjkovati kuriva in ogenj ugasne. To pomeni, da moramo takrat kamin ustaviti, počakati, da se skodelica ohladi, jo izprazniti in kamin spet zagnati,« opozarja Andrej Gruden.

Kamini in kaminske peči na bioetanol

Tam, kjer ne moremo namestiti dimnika na objekt, vseeno pa bi radi uživali v pogledu na ogenj, lahko izberemo kamin ali kaminsko peč na bioetanol. Pri gorenju bioetanola nam­reč ni dima, saj ali drugih škodljivih emisij. »Bioetanol je obnovljiv vir energije. Je etilni alkohol, izdelan iz večkrat prečiščenega in filtriranega alkohola, ki je pridobljen s fermentacijo biomase ali iz rastlinskih proizvodov, ki se uporabljajo v agroživilski industriji in vsebujejo sladkor (sladkorna pesa, sladkorni trs) ali škrob (krompir, koruza, žita). Gori brez vonja in ne onesnažuje okolja, njegov plamen je intenzivno rumene barve brez dima in brez pepela,« pravi Marjan Babič iz podjetja Planet 5, biokamini.

Kaminov in kaminskih peči na bioetanol ne priključujemo na centralni sistem, saj so zaradi manjšega izkoristka primerni predvsem za uživanje ob pogledu na plamen. To pa ne pomeni, da prav nič ne ogrevajo prostora. Še najbolj so primerni za prostore, ki se ogrevajo zgolj občasno, kot so vikendi in zimski vrtovi. Z njimi skoraj ni dela, saj ni potrebno niti čiščenje pepela niti nalaganje drv. Z lahkoto pa jih prestavljamo iz enega prostora v drugega. »Primerni so za tiste, ki iščejo več udobja, a tudi varnosti ob uživanju v kaminu. Za povrhu ni skoraj nobenega vzdrževanja,« pojasnjuje Marjan Babič.

Vsi kamini na bioetanol imajo odprto kurišče, vendar ne potrebujejo dimnika, saj potrebni zrak za gorenje zajemajo iz prostora. »Stranski produkt gorenja pri bioetanolu sta ogljikov dioksid in vlaga, ki pa nastajata v zanemarljivih količinah,« pojasnjuje Babič in dodaja: »Ogljikovega dioksida se proizvede približno toliko, kot da bi v prostoru dihali še dve do štiri osebe, zato je treba zgolj na tri do štiri ure gorenja malo prezračiti. Zadostuje že, da za nekaj minut odprete okno na nagib.« Tudi samo ravnanje s pečmi in kamini na bioetanol je preprosto. Preden jih prižgemo, moramo gorivo z lijakom vliti v prekat gorilnika, kjer so keramična vlakna, ki bioetanol vpijejo vase. Nato kamin ali peč prižgemo z vžigalnikom. Eno polnjenje (med 0,3 in 0,4 litra bioetanola) zadostuje za dve do tri ure gorenja, nato spet napolnimo prekat. Vzdrževanje ni potrebno, edino, kar moramo vsake toliko časa storiti, je pobrisati prah, podobno kot pri vsakem drugem kosu pohištva.