Potemtakem je jasno, zakaj v času kratkega dneva mnoge ogreje že misel na kuhano vino na prostem. Ali je odločilna gorkota vrčka, iz katerega se sukajo privlačne vonjave, ali družba, je navsezadnje vseeno, dejstvo je, da je »kuhanček« postal kar sinonim za srečanja, ki smo jih čez leto zapostavili. Krepčilo, ki si je na evropskih tleh s stoletji točenja na veselicah in sejmih utrdilo status ljudske pijače, zaznamuje praznični čas okrog božiča skoraj na vseh koncih sveta, prileže pa se vse do konca zime. V čislih ga imajo tudi v deželah, kjer trta ne rodi, a je bila z njenim sadom prepojena tradicija priseljencev, ki so šli boljšemu življenju naproti. Kolikor je dežel, toliko in še več različic obstaja in nobena ni bolj prava. Poleg tega ... ko se je treba pogreti, ljubiteljem ruma najbrž bolj prija robust­nejši značaj groga, spet drugi prisegajo na vroč punč. Da ne bo pomote, ne gre vedno za pijače z alkoholom, kuhano vino in punč sta lahko tudi brez njega.

Kuhano vino in grog imata izjemno zanimivo zgodovino nastanka. Kakšno in kako ju pripravljajo na različnih koncih sveta, preberite v reviji Deloindom+.