Po dobrem letu in pol je gotovo, da je kočevski kogeneraciji uspelo na vseh dosedanjih preverjanjih tako v Sloveniji kot na ravni Evropske skupnosti. Od treh začetnih projektov, s katerimi je Slovenija kandidirala na razpisu NER 300, je ostal le še kočevski, zadnji korak pa je bila spomladanska odobritev Evropske investicijske banke. »Izbirni postopek s tem še ni končan, vendar ima projekt velike možnosti za uspeh,« pravi Igor Mihelič, vodja razvoja na Melaminu in član skupine, ki je pripravila projekt.

Pionirji v svetovnem merilu

Po načrtih bodo v Kočevju za kogeneracijo vsako leto potrebovali okoli 22.400 ton biomase, proizvedli pa bodo 5,5 megavata toplotne energije in en megavat elektrike. Tehnologijo uplinjanja lesne biomase so razvili na univerzi na Dunaju in jo zdaj uporabljajo v Avstriji in Nemčiji. »To je že preverjena tehnologija, ki jo v kočevskem primeru še nadgrajujemo z novimi inovativnimi rešitvami,« pravi sogovornik.

Več o veliki tehnološki posebnosti kočevskega projekta kogeneracije si lahko preberete v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.