V knjigi je zbrala trideset zgodb, v katerih so v središču rastline – v sliki in besedi je predstavila slovenske vrtove, katerih lastniki so jo prosili za pomoč in jih zaupali izbor in ureditev. Medtem ko je bila v Sloveniji večina vrtov nekoč gospodarsko naravnanih, postajajo danes oaze počitka in dobivajo novo podobo, ugotavlja avtorica. Vseeno, ali si jih lastniki uredijo sami ali prosijo za nasvet strokovnjaka, važno je, da so urejeni po njihovi meri in da se na njih počutijo kot doma.

»Poleg estetske podobe je zame najpomembnejše vodilo, da jih je preprosto vzdrževati. Lastnikovim željam vedno prisluhnem, pomembno vlogo igrajo tudi barve, sem pa presenečena, kako izdelano podobo o bodočem vrtu imajo nekateri, pa vendar poznajo samo videz želenih rastlin, ne pa njihovih lastnosti in potreb,« pravi Ruth Podgornik Reš. Če želimo namreč zdrav vrt, poudarja, sta pomembna izbor in kombinacija rastlin, ki jim naravne razmere na vrtu ustrezajo, ki sodijo skupaj in ki v širšem okolju ne delujejo kot tujek. Tako denimo rdeči javor ali srebrna smreka ne sodita na podeželje, laže ju prenesejo na neki način bolj izolirani urbani vrtovi. Ker ni krajinska arhitektka, pravi, ni nikoli izrisovala načrtov za vrtove, pač pa rastline izbira in razporeja po intuiciji. Verjame, da se tam, kjer je vrt videti »na pol divje«, pretakajo prave energije, saj gre za sonaravne združbe.

Bralcem lahko ob zgodbah o urejanju posamičnih vrtov veliko povedo fotografije, ki pričajo o »prej« in »potem«, avtorica pa jih opozarja, naj ne nikar izpuste na videz splošnejšega, uvodnega dela knjige. Za laike postanejo tudi drastični ukrepi, kakršen je denimo obrezovanje, potem ko v njem izvedo, kako dobro denejo rastlinam, veliko prijaznejša možnost oskrbe.