Zgodnje sorte češenj so v nasprotju s poznejšimi malo ali skoraj nič črvive, saj zorijo v času, ko češnjeve muhe še ni. V lepem in sončnem vremenu lahko muha neovirano odlaga jajčeca, v deževnem in vetrovnem vremenu pa je njeno letenje moteno. Proti muhi ukrepamo z obešanjem rumenih lepljivih plošč v času, ko plodovi pridobivajo barvo. Namestimo jih na konce najbolj osvetljenih vej, lahko pa jih še dodatno poškropimo s sredstvom za privabljanje.

Drevesa moramo še vedno pregledovati in odstranjevati vršičke, ki so jih naselile listne uši. Močnejše redčenje plodov je v tem času povsem naraven pojav. Kadar so razmere za rast ugodne in je dovolj padavin, je redčenje manjše, v slabših večje, nekaj pa k temu prispevajo tudi škodljivci, kot so zavijači, grizlice in drugi. Prvega rodu jabolčnega zavijača na vrtu ni treba zatirati, saj so močno obložene krošnje potrebne redčenja. Poleg tega je spremljanje pojava škodljivca zapleteno in pravega čas za škropljenje ni preprosto ujeti niti izkušenim sadjarjem.

Da bo nekaj plodov črvivih, moramo pri gojenju vrtnega sadja vzeti v zakup. Porabili jih bomo za pecivo, kompote in marmelade, zdrave, ki jih bo prav gotovo nekaj ostalo, pa bomo shranili za poznejšo rabo. Kadar redčenje plodov po naravni poti ni zadostno, odstranimo plodiče ročno, z dodajanjem dušičnega gnojila v začetku meseca pa bo junijsko trebljenje manjše. Po obiranju zgodnjega sadja se lahko lotimo tudi rezi in odstranimo tisto rast, ki se križa ali je na nepravem mestu (veje, ki gostijo krošnjo, polomljene, z znaki bolezni ...). Pomembno je tudi upogibanje in usmerjanje poganjkov in vej za boljše oblikovanje cvetnih brstov za cvetenje v prihodnjem letu.