Želja po skrbi za telo in razvajanju je kopalnici dala popolnoma nov pomen, zato je ta tako kot kuhinja čedalje bolj pomembna. Postaja prostor udobja, poln svetlobe in barv ter novih materialov. Spremenila se je zasnova, uporabljeni materiali so poleg ploščic še les, steklo, viden beton, tapete, tkanine ... Izbor osnovnih kopalniških elementov je večji in tudi kakovostnejši, to niso več samo funkcionalni elementi, obešeni na steno, temveč že skoraj skulpture v prostoru. Današnja kopalnica ni namenjena samo osebni higieni, je prostor za sprostitev in uživanje.

Ritual umivanja je imel v posameznih zgodovinskih obdobjih in kulturah različne pomene, nekatere civilizacije so pravzaprav vir navdiha za sodobne kopalnice. Za Grke in Rimljane umivanje ni bilo samo čiščenje telesa, ampak tudi čiščenje duha. Turški hamam je bil intimno vezan na vsakodnevno življenje in so ga lahko obiskovali ljudje vseh starosti in stanov.

Osebna higiena v srednjem veku ni bila zapostavljena, kakor velja splošno prepričanje, večina srednjeveških mest je imela javna kopališča. Francozi so strnili bistvo tedanjega življenja v latinski izrek: Venari, ludere, lavari, bibere; Hoc est vivere! (Loviti, igrati, umivati se, piti – to je življenje).

Razvoj angleškega stranišča Johna Harringtona leta 1589 in odtoka z dvojnim kolenom, ki ga je leta 1775 iznašel Alexander Cummings, sta omogočila zasnovo stranišča in kopalnice v hiši ter s tem zagotovitev zasebnosti posameznika pri umivanju. Japonci negujejo ritual umivanja že tisočletja in zanje je enako pomemben kot ritual hranjenja in spanja. Kopanje je tudi socialna aktivnost med člani družine ali prijatelji, kar vpliva na zasnovo kopalnice, ki je prostorna, odprta in svetla soba, stranišče pa obvezno ločeno od prostora za umivanje.

V prejšnjem stoletju je bila kopalnica le funkcionalen prostor za zadostitev osnovnih potreb. Prostor, namenjen osebni higieni, je bil minimalen, sterilen, s ploščicami do stropa, temen in neudoben.

Knjiga Bathroom Alexandra Kire, izdana leta 1966 in dopolnjena leta 1975, je temeljit priročnik za načrtovanje kopalnic. Avtor ugotavlja, da je kopalnica najbolj nerazvit prostor v povprečni stanovanjski hiši, in nagovarja arhitekte, da jo obravnavajo kot pomemben del doma in vsakdanjega življenja, ne kot ostanek prostora pri zasnovi stanovanja.

Kakšna bo kopalnica jutri? Kljub vsem novim oblikovalskim trendom pri njenem načrtovanju ni pomembna samo estetika, ampak tudi oblika, funkcija in socialne zahteve. Zanemariti ne smemo niti ekologije ter novih tehnologij za recikliranje vode, ki ostane po umivanju, ali za uporabo deževnice za pranje.

Bo sodobna kopalnica prostor za sprostitev? Bo minimalistična, kakor nakazujejo današnji trendi, ali bo razkošen in bogat prostor z lončnicami, počivalnikom, knjižno omaro in hi-fi opremo? Bo to nova dnevna soba z veliko dodatnega pohištva, bo bolj opremljena kot inštalirana? Bo kombinacija naravnega s sofisticirano tehnologijo?

Kopalnica vsekakor ne bo več prezrt prostor v hiši, tudi arhitekti in investitorji že sledijo novim zahtevam uporabnikov. Njena končna podoba bo s spretnim arhitektom in upoštevanjem želja investitorja ogledalo uporabnikov, ki ta prostor glede na današnji način življenja največkrat dojemajo kot prostor za sproščanje in razvajanje telesa ter duha.