Razmerje med ceno in kakovostjo je tisti dejavnik, ki najbolj vpliva na odločitev o nakupu novega pohištva. Tako pravi 45 odstotkov vprašanih. Med temi je največ tistih, ki so stari od 36 do 45 let (58 odstotkov), z visokošolsko izobrazbo (57 odstotkov) in zaposleni (54 odstotkov), prevladujejo pa moški. Zgolj kakovost izdelka vpliva na odločitev o nakupu pri 19 odstotkih vprašanih, medtem ko cena pri 13 odstotkih. Le 11 odstotkov jih razmisli o skladnosti s prostorom in preostalim pohištvom, videz (le osem odstotkov vprašanih pravi, da je to odločilno pri nakupu), dizajn (dva odstotka) ter modne smernice in podpis oblikovalca (odstotek), kot kaže raziskava, na to skoraj nimajo vpliva.

Upoštevajoč na te podatke, je najbrž laže razumeti tudi odgovore na vprašanje, ali so že kdaj pred izbiro pohištva najeli arhitekta oziroma oblikovalca interierjev. Kar 90 odstotkov anketiranih jih namreč tega ni naredilo še nikoli. Le odstotek pa jih razmišlja, da bi se za to odločili v prihodnosti.

Pohištvo kupujejo mlajši

V zadnjih šestih mesecih je le 22 odstotkov vprašanih kupilo kakšen kos pohištva za stanovanje ali hišo. Kar 32 odstotkov jih že več kot pet let ni kupilo ničesar za svoj dom. Pohištvo pogosteje kupujejo mlajši, med 18. in 25. letom starosti je bilo takšnih 41 odstotkov, med 26. in 35. letom 20 odstotkov, med 36. in 49. letom pa 30 odstotkov. In kar polovica upokojencev že več kot pet let ni šla po nakupih nove opreme za dom.

Več kupujejo tudi študentje (33 odstotkov v zadnjih šestih mesecih, 22 odstotkov v zadnjem letu) in zaposleni (27 odstotkov v zadnjih šestih mesecih, 24 odstotkov v zad­njem letu).

Po dnevno sobo v nakupovalni center

Večina (91 odstotkov) vprašanih je kupila pohištvo le za en prostor, pet odstotkov za dva in prav tako pet odstotkov za tri ali več. Čeprav po izkušnjah mnogih arhitektov ljudje največ pozornosti namenjajo opremi kuhinje, je raziskava pokazala, da je največ vprašanih, to je 37 odstotkov, v zadnjih petih letih kupilo pohištvo za dnevno sobo, s 30 odstotki sledi nakup spalnice, šele za tem pa kuhinje in jedilnice, ki ju je na novo opremilo 25 odstotkov vprašanih. Prenova kopalnice je zahteven projekt in tudi finančno večji zalogaj. Morda je prav to vzrok, da je le odstotek vprašanih v zadnjih petih letih prenovilo kopalnico.

Tisti, ki živijo v stanovanju, so pogosteje kupili pohištvo za dnevno sobo, kuhinjo in jedilnico, tisti, ki živijo v hiši, pa pohištvo za spalnico. Ta prostor so urejali predvsem stari od 26 do 35 let (61 odstotkov).

Opremo za kuhinjo in jedilnico so pogosteje kupovali starejši anketiranci: 35 odstotkov starih od 50 do 65 let, 34 odstotkov pa starejših od 65 let. Otroško sobo je v zadnjih petih letih opremilo 25 odstotkov staršev, starih od 36 do 49 let.

Največ vprašanih, to je 45 odstotkov, nakupuje v velikih pohištvenih centrih po Sloveniji, kar 57 odstotkov teh živi v stanovanju. V manjših salonih je nakupovalo 30 odstotkov anketiranih, od tega pogosteje zaposleni (38 odstotkov) in ženske (38 odstotkov) ter stari od 36 do 49 let (37 odstotkov) in od 50 do 65 let (40 odstotkov). Nekaj slovenskih kupcev – po anketi sodeč enajst odstotkov – se odpravi po nakupih pohištva v sosednje države k velikemu trgovcu pohištva, zlasti stari od 26 do 35 let (36 odstotkov), z visokošolsko izobrazbo (22 odstotkov) in brezposelni (21 odstotkov). Tudi za pohištvo po naročilu pri mizarju (11 odstotkov vprašanih) se pogosteje odloči mlajša populacija v starosti od 18 do 25 let (19 odstotkov navedb). Trije odstotki sodelujočih nakupe opravijo po spletu, odstotek pa si jih pohištvo izdela doma.

Načrti za prihodnja leta

Raziskava je pokazala, da gospodarska kriza in vsesplošno varčevanje vplivata tudi na odločitve o nakupih opreme za dom. Namreč kar 72 odstotkov anketirancev je na vprašanje, kdaj načrtujejo večji nakup pohištva, odgovorilo, da pravzaprav ne razmišljajo o tem. V prihodnjih šestih mesecih jih bo le šest odstotkov poiskalo kakšen nov kos za dom, med njimi prevladujejo mlajši. V prihodnjem letu bo novo pohištvo potrebovalo 11 odstotkov vprašanih, čez dve leti pa 10 odstotkov. Od teh, ki nameravajo opraviti večji nakup, jih 39 odstotkov namerava kupiti opremo za dnevno sobo, sledijo ji spalnica (31 odstotkov), kuhinja in jedilnica (30 odstotkov), sedežna garnitura (25 odstotkov) in otroška soba (13 odstotkov).

Kuhinjo in jedilnico bo izbralo več žensk (46 odstotkov) in tistih, ki so stari od 36 do 49 let (47 odstotkov). Spalnico namerava opremiti največ starih od 26 do 35 let (54 odstotkov), sedežno garnituro pa bo v prihodnjih dveh letih zamenjalo več tistih, ki živijo v stanovanju (38 odstotkov).

Dvanajst tisoč evrov za kuhinjo

Kuhanje je v zadnjem desetletju postalo družabni dogodek. Kuhinje so pogosto v odprtem prostoru, združenem z jedilnico in dnevno sobo, tako da je tisti, ki kuha večerjo za prijatelje na obisku, vključen v dogajanje in klepet. Vse več kuhajo moški, prav tako se veliko pozornosti namenja zdravim obrokom, pripravljenim iz lokalnih sestavin in za domačim štedilnikom. Glede na to ni presenetljiv podatek, ki ga je prinesla raziskava, da je prav oprema za kuhinjo najdražje, kar so vprašani kupili, in sicer so zanjo povprečno odšteli 12 tisoč evrov.

Tudi na udobni in kakovostni sedežni garnituri radi sedimo, saj je med najdražjimi kosi, ki so si jih privoščili anketirani. Zanjo so odšteli sedem tisoč evrov. Po pet tisoč evrov, največ za kakšen kos pohištva v svojem domu, so vprašani odšteli za dnevno sobo, jedilnico, kopalniško opremo in spalnico. Po tisoč evrov manj pa za omare in posteljo, 1800 evrov za otroško sobo in vodno posteljo, 1500 evrov za jedilno mizo in regal, tisoč evrov za hladilnik.

A kot kaže raziskava, bi bili zdaj pripravljeni plačati precej manj tudi za kuhinjo. Kar polovica bi zanjo odštela le do dva tisoč evrov, nekaj več, od dva do pet tisoč evrov, pa 37 odstotkov vprašanih. Le dva vprašana, kar pomeni 0,5 odstotka, bi kupila kuhinjo za več kot deset tisoč evrov.

Podobno je pri sedežnih garniturah, od 500 do tisoč evrov je cena, sprejemljiva za 42 odstotkov anketiranih, do 500 evrov pa za 35 odstotkov. Več kot tri tisoč evrov pa bi zanjo odštelo le tri odstotke kupcev. Tudi pri pohištvu za spalnico se zdi tisoč evrov zgornja cenovna meja za 43 odstotkov vprašanih. Še manj, le 500 evrov, bi jih porabilo 28 odstotkov, medtem ko bi od tisoč do tri tisoč evrov plačalo 19 odstotkov sodelujočih v naši raziskavi. Med zadnjimi jih je kar 33 odstotkov iz gorenjske regije. Le redki (trije odstotki) so za opremo prostora, v katerem preživimo največ časa, ko smo doma, pripravljeni odšteti več kot tri tisoč evrov.

Po informacije kar k prodajalcem

Informacije o pohištvu kupci največkrat iščejo pri prodajalcih in v trgovinah s pohištvom, zlasti starejši od 50 do 65 let (55 odstotkov) in upokojenci (53 odstotkov). Starejši si pogosteje ogledajo tudi oglasne kataloge proizvajalcev in ponudnikov. Revije, priloge časopisov in spletne strani raje listajo in prebirajo ženske (42 odstotkov).

Spletne strani ponudnikov prebirajo študentje (65 odstotkov), ljudje z visokošolsko izobrazbo (50 odstotkov), mlajša populacija, stara od 18 do 25 let (50 odstotkov) ter od 26 do 35 let (43 odstotkov), pa tudi zaposleni (42 odstotkov).

Na pohištvene sejme se odpravi le osem odstotkov vprašanih, pogosteje tisti, ki imajo visokošolsko izobrazbo (14 odstotkov).