Časi, ko je pod streho rado zamakalo, v poletnih dneh pa je bilo neznosno vroče, so bolj ali manj že minili. Podstreha tudi ni več prostor za odlaganje krame. Še vedno pa si pogosto v najvišjem nadstropju hiše dom uredi mlad par ali mlada družina. Uporaba sodobnih materialov omogoča enako kakovostno bivanje v mansardi kot v drugih delih hiše. Z dobro strešno kritino in izolacijo lahko preprečimo, da bi vremenske spremembe preveč vplivale na življenje tik pod streho.

Bivanje

Osnovna izhodišča za opremljanje so zelo podobna kot pri običajnih stanovanjih. Ker pa je vsaka mansarda unikatna, drugačna od drugih po volumnu, ponuja ogromno možnosti za zanimivo ureditev. Poševni strop lahko oteži zasnovo, lahko pa izzove kreativne rešitve. Dejstvo je, da je treba prostore in opremo prilagoditi tej posebnosti. V klasičnih stanovanjih so bivalni prostori nanizani ob zunanjem obodu, to je ob oknih, v mansardi pa tam ni zadostne stojne višine, zato je treba vse organizirati v središčnem delu. Pomembno je razlikovati pohodno in uporabno površino, saj nepohodna, to je tista, kjer ne moremo zravnano stati, še ni nujno tudi neuporabna.

Med pomembnejše odločitve zagotovo sodi, kam in kako umestiti kuhinjo. Mnogi kuhinjske omarice nanizajo ob kolenčni zid, ki ustreza višini elementov. V tem primeru ni zgornjih omaric, kar pomeni manj shranjevalnih površin. Te lahko nadomestimo s kak­šno dodatno omaro v dnevnem delu mansarde ali izkoristimo kakšen drug nepravilen kot, ki ga zapremo. Če je prostor, odmerjen kuhinji, dovolj velik, je v zasnovo mogoče vključiti delovni otok. Ta predstavlja dodatno delovno in shranjevalno površino. Tudi umestitev jedilne mize je v manjših mansardah lahko precej problematična in zahteva kreativne rešitve. Morda je bolje izbrati manjšo jedilno mizo, ki ne zavzame preveč prostora, po potrebi pa jo je mogoče razširiti v večjo. Kam jo bomo postavili, je seveda odvisno od velikosti in oblike prostora, a ne bo odveč, če pomislimo tudi na lep razgled skozi katero od oken.

Za mansardna stanovanja je pogosto najboljša odločitev izdelava pohištva po meri, da se čim bolje izkoristi prostor, ki je na voljo. Zelo uporabno je tudi večnamensko in modularno pohištvo, ki ga dokaj preprosto prestav­ljamo po prostoru in uporabimo v različne namene. Tako lahko na primer sedežno garnituro sestavlja tudi več samostojnih delov, poleg zofe še kakšen počivalnik, tabureji, ki so hkrati odlagalne mizice, in večje sedalne blazine.

Postelja v mansardni spalnici je največkrat potisnjena pod najnižji del strehe. Če je ta zares nizek, pa je precej verjetno, da se boste vsakič, ko boste vstali, udarili v glavo. Spalnici je treba nameniti toliko pozornosti kot drugim delom stanovanja, saj v njej preživimo največ časa, kakovosten spanec pa je prav tako zelo pomemben za dobro počutje. Izberemo lahko posteljo standardnih mer. Modne so takšne z lesenim in v tkanino ali usnje oblazinjenim okvirjem. Postelja na nogicah bo tudi v mansardnem stanovanju delovala lahkotneje, če pa nam primanjkuje shranjevalnih površin, bodo zelo prav prišli predali pod njo in za vzglavjem.

Shranjevalne površine

Dele pod poševnino je mogoče funkcionalno izkoristiti za vgradne omare. Sodobna drsna vrata in okovje zanje omogočajo izvedbo kotnih sistemov in poševnih drsnih vrat, kar pomeni, da lahko z njimi zapremo še tako nestandardne niše in kote. Pri mansardnih izvedbah se uporabljata dva tipa vgradnih omar. Pri prvem je omara poševno rezana s strani. V tem primeru potrebujemo za drsna vrata vsaj dve tretjini ravnega stropa, če ga ni, pa še vedno lahko omaro znižamo, da dobimo ravnino, in prostor nad njo zapremo s klasičnimi vrati. Pri drugi izvedbi je omara rezana zadaj. Pri tej dejansko ni omejitev, saj vrata pritrjujemo na poševnino, zato je višina lahko poljubna, od 80 centimetrov in vse do petih metrov.

Naravna in umetna osvetlitev

V mansardi moramo najprej poskrbeti za dobro naravno osvetlitev, ki močno vpliva na kakovost bivanja, med pogostimi napakami je ravno pomanjkanje svetlobe. Pred začetkom gradbenih in drugih posegov je zato treba izdelati načrt o vgradnji strešnih oken. Na našem trgu je več ponudnikov kakovostnih strešnih oken, ki so narejena tako, da spuščajo v prostor dovolj svetlobe. Če si želimo razgled, je treba strešna okna umestiti na pravo višino, to je od 90 do 100 cm, da bomo videli ven, tudi ko sedimo. Prav tako ne smejo biti previsoko, da jih lahko odpremo brez pomagal.

Umetno osvetlitev vedno prilagodimo prostoru, funkciji in interierju. Tako kot v drugih stanovanjih potrebujemo več različnih tipov osvetlitve: osrednjo, ki razsvetljuje prostor v celoti, namensko in ambientalno v obliki stenskih ter spuščenih luči. Za osrednjo se pogosto uporabijo reflektorji, ki so lahko nameščeni na tramove ali nanizani na tanka kovinska vodila, ki potekajo vzporedno s tramovi. V mansardnih stanovanjih so zelo uporabne tudi stenske luči, ki so namenjene osrednji in ambientalni osvetlitvi, hkrati pa poudarjajo razgibanost podstrešnega prostora. Prav tako je mogoče izbrati kakšen zanimiv sodoben lestenec, pozabiti pa ne smemo niti na stoječe in namizne luči, ki so hkrati dekorativne.