Naravni bazen: Vodo čistijo cevaste rastline

»Tu in tam imamo v bazenu tudi kakšno žabico, a naših obiskovalcev to ne moti. Pravzaprav je celo nasprotno: nad dvoživko so navdušeni in ji namenijo veliko pozornosti, da je ne bi poškodovali,« pravi Tina Malerič o plavalnem ribniku, s katerim v Turizmu Malerič v Podlogu pri Dragatušu zaokrožujejo ponudbo štirih simpatičnih glamping hišk.

»Na začetku smo razmišljali o običajnem bazenu, potem pa sklenili, da v tako ohranjeno okolje, kot je tu, spada naravni bazen,« pravi Tina Malerič. Namesto klasičnega bazena, v katerem je nujna uporaba kemije, so postavili naravni plavalni ribnik, ki sicer zahteva kar nekaj pozornosti in čiščenja, vendar ga po treh letih oziroma po treh plavalnih sezonah – za plavanje je odprt julija in avgusta – nikakor ne bi zamenjali.

Biološki bazen, ki je po svojem načinu delovanja prijazen do narave, je zgradilo podjetje Svilene linije. »Pri nas so biološki bazeni zanimivi zadnjih šest, sedem let, v Avstriji pa jih uporabljajo že kakšnih 15 let,« pravi Bojan Čelan iz podjetja Svilene linije. Za naravne bazene se odločajo zasebniki, ki bi se radi izognili uporabi kemičnih dodatkov vodi v bazenih, vedno več pa je turističnih ponudnikov, ki želijo svojim gostom ponuditi do narave prijazno osvežitev.

Tako je bilo tudi pri Turizmu Malerič, kjer so po prvotnem načrtu za klasični bazen ohranili le pravokotno obliko in že določene mere, tako da je naravni ribnik pravilnih oblik in velik 18 krat 5,5 metra. Sicer ni nobene potrebe, da bi bil pravokoten, ampak lahko pri obliki sledijo željam lastnikov ali danostim terena. Osnova je zidana, potem pa sta na beton položena filc in zelena folija, zaradi katere je tudi barva vode drugačna kot pri klasičnih bazenih, spominja na naravne bajerje in jezera.

!!galerija!!


Plavalni in regeneracijski del bazena

Vsak plavalni ribnik je razdeljen na dva dela: plavalni in regeneracijski del. Plavalni del je pri Maleričevih globok 1,35 metra in zajema polovico bazena oziroma 100 kubičnih metrov vode. Regeneracijski del pa se razteza ob robu in je veliko plitvejši, saj je voda globoka le 30 centimetrov. Tu se tudi hitro segreje in s tem je hitreje topla vsa voda v bazenu.

»Najmanj polovico plavalnega ribnika mora zajemati regeneracijski del,« pravi Čelan. Regeneracijski del je prekrit s prodom, še pomembnejše pa je, da so tam zasajene različne vodne rastline. Med njimi so okrasne, kot so lokvanji, in rastline, s katerimi čistijo vodo. To so tako imenovane cevaste rastline, kot so trstika, rogoz in različni šaši, ki čistijo vodo skozi koreninski sistem.

»Pri zasaditvi ne pretiravamo s številom rastlin, ker se hitro razrastejo,« pojasnjuje Čelan. Ponavadi jih je že po petih letih treba redčiti. »En kvadratni meter rastlin se lahko v petih letih razraste na dva, tri kvadratne metre,« še pojasnjuje sogovornik. Težava pa ni le v tem, da zavzema vedno večjo površino, ampak pregosto rastlinje ustavlja vodo, ki mora v takšnih bazenih vseskozi krožiti.

Poleg rastlinja skrbijo za čiščenje vode filtri, ki so preračunani na velikost ribnika oziroma količino vode. »Pri plavalnem ribniku Turizma Malerič uporabljamo bobnaste filtre, ki so povsem avtomatizirani,« razloži Čelan. Dvesto kubičnih metrov vode prefiltrirajo tako, da odstranijo grobe delce, torej tudi manjše smetke, preden pa se voda vrne v ribnik, steče skozi UV-napravo. Voda v takem bazenu vseskozi kroži, tako da ni možnosti, da bi se v njem razmnoževali komarji.

»Sistem je narejen brez kemije. Voda se čisti na naraven, biološki način,« pravi Čelan, ki doda, da je prednost tudi v tem, da je voda v bazenu vse leto. Klasični bazen morajo last­niki jeseni izprazniti in večji del leta zeva luknja, pri plavalnih ribnikih pa jeseni porežejo rastline do gladine vode, tako da ne propadajo in gnijejo, ustavijo čistilne filtre in bazen miruje. Voda lahko zamrzne, tako da se bazen spremeni v drsališče.

Spomladi porežejo preostanek rastlin, zatem je treba posesati stene in dno bazena, vključiti filtre in plavalni ribnik spet deluje. »Dobro je dodati tudi mikroorganizme, ki se naselijo v filtre in čistijo bazen. Delovati začnejo takoj, kar je kmalu videti v čisti vodi,« še razloži Čelan, ki ima doma plavalni ribnik že pet let in je z njim zadovoljen: »Naravni bazen je odličen za ljudi, ki imajo različne alergije ali pa so kako drugače občutljivi. Je prijetna poletna osvežitev in po kopanju ne potrebuješ še dodatnega prhanja.«

Pomembna temperatura vode in zraka

Je pa, tako kot pri klasičnih bazenih, potrebno čiščenje. »Naš bazen čistimo in sesamo enkrat na teden,« pravi Stanislav Malerič iz Turizma Malerič. Pri tem jim pomaga robot. S čiščenjem je namreč povezana kakovost vode, ki je pri javnih bazenih nadzorovana. Pri Maleričevih morajo vzorec vode med kopalno sezono odvzeti vsak teden in ga poslati v analizo. »Podatki analiz samo potrjujejo, da smo se prav odločili,« pravi sogovornik in dodaja, da imajo v res vročih dneh, ko se temperatura zraka dvigne tudi proti štiridesetim stopinjam Celzija, težave s temperaturo vode, ki lahko preseže priporočene oziroma predpisane temperature.

Z domačo napravo morajo v času kopalne sezone vsak dan petkrat preveriti temperaturo vode in zraka, vidljivost v vodi, pH vrednost vode in prosojnost. Stanislav Malerič opozori še na po njegovem mnenju nerealne določbe, po katerih mora biti ob bazenu, ki ima več kot 30 kubičnih metrov, v času kopanja oseba, ki je usposobljena za reševanje. »To je absurd, da nekdo čaka ob bazenu, da se bo kdo šel kopat,« razloži primer, ki bi ga lahko, meni sogovornik, rešili tudi s postavitvijo kamer, s katerimi bi nadzorovali dogajanje v bazenu.

Za plavalne ribnike veljajo drugačna merila kot za klasične bazene tudi glede števila kopalcev: »Pri nas se lahko v bazenu hkrati kopajo štirje kopalci, občasno pet, kar je celo desetkrat manj kot pri klasičnem bazenu,« pravi sogovornik, ki upa, da jim bo uspelo tovrstne določbe nekoliko bolj približati realnosti in bi se lahko hkrati kopalo vsaj osem kopalcev.

Vendar ni dvoma, pravi Malerič, da je bila odločitev za plavalni ribnik prava. K njim hodijo ljudje, ki želijo biti v stiku z naravo. Biološki bazen je sicer umetna tvorba, vendar deluje po naravnih zakonitostih. Kar so ob našem obisku potrdile tudi ptice, ki so se v toplem jutru kar v letu spustile do vode, se hitro zmočile, otresle in odletele naprej …

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE