Če se garaža drži objekta ali je del njega, moramo poskrbeti za toplotno izolativnost sten, ki se dotikajo ogrevanih prostorov, in ustrezno toplotno izolativnost ter zrakotesnost garažnih vrat; če je ločena, posebnih zahtev ni.

Kam postaviti garažo?

Postavitev garaže je tako pri nizkoenergijskih kot pasivnih hišah pomemben dejavnik, saj se zahteve pri enih in drugih razlikujejo. Pasivne hiše so prisilno prezračevane in imajo rekuperatorje zraka. »Da zadeva deluje, mora biti objekt zrakotesen. Hkrati so pri porabi energije pomembni še drugi dejavniki (oblikovni). Kompaktnejše hiše, brez izzidkov, dosegajo boljše rezultate,« je pojasnil Miloš Kmetič iz podjetja Xella porobeton SI iz Kisovca. »Zaradi tega se pri pasivnih objektih skoraj vedno odločamo za garažo kot ločen objekt, saj se tako izognemo vsem težavam.« Pri nizkoenergijskih hišah je možnosti izvedbe garaže več –lahko je ločena od hiše, združena z njo ali pa je del nje (v kleti, če je hiša podkletena).

Pri Lumarju strankam svetujejo, da garaža stoji zraven hiše in tako ne posega v njen toplotni ovoj. »To je pri gradnji sodobnih skoraj ničenergijskih hiš zelo pomembno, tako z vidika toplotnih izgub kot zagotavljanja zrakotesnosti ovoja,« so pojasnili. Z vidika funkcionalnosti pa je smiselno, da je ločena garaža povezana s stanovanjskim objektom (npr. da je njena streha povezana s hišo), da recimo v dežju na poti iz avta do vhoda ostanemo suhi. »Pri snovanju garaže pa je vse odvisno tudi od arhitekturne zasnove, želje uporabnika in razpoložljivosti parcele,« so dodali.

Pri nizkoenergijskih hišah je garaža del hiše le, če je ta podkletena. V tem primeru morajo biti ločilne konstrukcije med garažo in ogrevanim delom toplotno izolirane. »Predvsem je pomembna ustrezna toplotna izolativnost stropne konstrukcije nad garažo, saj ta skoraj vedno meji na ogrevane prostore pritličja. Zato je treba stropno konstrukcijo s spodnje strani ustrezno izolirati –in v fazi projektiranja predvideti višjo višino kletnih sten,« so dejali v Lumarju.

Pozornost usmerjena na strop in vrata

V nekaj desetletij stari družinski hiši, katere del je tudi garaža, so tla nad neogrevano garažo pozimi hladna, kar poslabša bivalno ugodje. Izvedba izolacije na stropu zahteva nekaj več spretnosti, čeprav sam poseg ni zahteven. Odločiti se moramo, kakšno vrsto izolacije bomo izbrali in kakšna bo njena debelina (če bo izolacije premalo, bodo tla še vedno hladna, če je bo preveč, bi lahko preveč znižali strop v garaži in povzročili težave pri parkiranju avtomobila). Debelino je treba izbrati glede na določila pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki predpisuje največjo dovoljeno toplotno prehodnost U < 0,35W/ m2K za tla proti neogrevanemu prostoru oz. U < 0,30W/m2K za tla s talnim gretjem proti neogrevanemu prostoru, kar pomeni, da je minimalna debelina toplotne izolacije 12 centimetrov.

Pred izbiro toplotnoizolacijskega materiala (ekspandirani polistiren, EPS, ali po domače stiropor; ekstrudirani polistiren, XPS, ali po domače stirodur; mineralna volna) moramo preveriti, ali je prostor vlažen ali suh, koliko materiala bomo potrebovali (debelejši sloj izolacije lahko zniža strop), katerim vplivom bo izpostavljen (vročina, UV-žarki, večja nevarnost požara).

Ob toplotni izolaciji konstrukcije so pomembna tudi vrata, ki povezujejo garažo s preostalim delom kleti, in garažna vrata. Vrata, skozi katera vstopimo iz garaže v hišo, morajo dobro tesniti in imeti zadostno toplotno prehodnost, je pojasnil Kmetič s Xella porobeton SI. Garažna vrata morajo biti primerno izolirana in hkrati zrakotesna. Tehnične smernice za učinkovito rabo energije, katerih upoštevanje je obvezno pri novogradnjah in rekonstrukcijah (posegi, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje), denimo določajo, da toplotna prehodnost zunanjih (torej tudi garažnih) vrat ne sme biti večja od 1,6 W/(m2K). Izjema so garažna vrata ogrevane garaže, pri katerih toplotna prehodnost ne sme biti večja od 2,0 W/(m2K).

Za toplotno prehodnost sekcijskih garažnih vratih je odločilen ustrezen prerez lamel z izolacijskim polnilom in tesnilom med lamelami, pojasnjujejo v podjetju Matjaž. Toplotno izolativnost zelo povečajo tudi posebna vodila, ki so toplotno ločena od stene. Prav tako je pomembna natančna izvedba tečajev vrat za osebni prehod s tesnili in samozapiralom. Pri krilnih garažnih vratih izolativnost povečujejo dodatki, kot so tesnila, pragovi, zaklepi in podobno, pri rolo vratih pa dodatna tesnila na prekladi. Vse naštete lastnosti garažnih vrat pa pridejo do veljave šele s strokovno brezhibno vgradnjo.

Pri Lumarju menijo, da si je vprašanje, ali naj ogrevamo tudi garažo, smiselno zastaviti, ko razmišljamo, za kaj vse jo bomo uporabljali. Večina kupcev njihovih montažnih hiš se za ogrevanje ne odloči. »Če se pokaže manjša želja oziroma potreba po temperiranju garaže, lahko to zagotovimo z manjšimi grelnimi telesi (električni radiator ipd.),« so pojasnili. Kmetič iz podjetja Xella porobeton SI dodaja, da svojim strankam, tudi če je garaža del hiše, predlagajo, da ostane neogrevana, dobro izolirana proti ogrevanim (bivalnim) prostorom in ločena z vrati, ki dobro tesnijo in imajo zadostno toplotno prehodnost. Priporočljive mere garaže so 6 x 6 metrov, kar je dovolj za dva avtomobila.

Namesto garaže raje nadstrešek

Namesto garaž vse bolj priljubljeni postajajo nadstreški, h katerim lahko dodamo še zaprto vrtno lopo za orodje, kolesa in druge stvari. Nadstreški ne potrebujejo izolacije, a hkrati učinkovito zaščitijo avtomobil pred dežjem, točo, mrazom, vročino in drugimi vremenskimi vplivi. Če jih premišljeno projektiramo in prilagodimo videzu hiše, so lahko lep podaljšek stavbe in ne tujek na dvorišču.

Osnovna elementa sta nosilna konstrukcija in streha oziroma kritina. Nosilne konstrukcije so izdelane iz pocinkanega jekla, kakšne druge kovine (oboje manj zahtevno za vzdrževanje) ali lesa.

Konstrukcija nadstreška mora biti statično dovolj toga, da se z leti ne deformira, material mora biti odporen proti vremenskim vplivom, kritina pa proti UV-žarkom in toči. Konstrukcija skupaj s kritino mora biti dovolj močna, da prenese težo snega.

Če hiša še nima toplotnoizolacijske fasade, lahko izberemo vpeto nadkritje, ki je na objekt pričvrščeno z jeklenimi konzolami. Te bodo fasaderji oblekli v izolacijo in naredili zaključni sloj. Če je fasada že izdelana, vpeti nadstrešek ni najboljša odločitev, saj bi na mestih, kjer so pritrjene konzole, morali izolacijo izrezati in bi tako poškodovali toplotni ovoj hiše. Stik med fasado in konzolo lahko sčasoma popusti in na stenah v notranjosti hiše se začne nabirati kondenz. V tem primeru je boljša izbira samostoječi nadstrešek. Za dva manjša avtomobila je dovolj, če meri 5,5 x 5,5 metra, za dva večja pa 6 x 6 metrov.