Če se je vinilnih talnih oblog še pred leti držal slab sloves, češ da gre za čisto plastiko, njihova prodaja v zadnjih letih strmo narašča. Veljajo celo za najbolj prodajane talne obloge v zadnjem desetletju.

Prednosti in slabosti

Vinilne talne obloge lahko postavimo ob bok parketom in laminatnim podom. So cenovno ugodnejše od prvih, v primerjavi z laminati so mehkejše in prijetnejše na dotik, hkrati pa enako odporne proti obrabi. Prednosti so tudi v njihovi vzdržljivosti, lahkem vzdrževanju in široki namembnosti. Primerne so tako rekoč za vse prostore, pomembno je le, da niso z vseh štirih strani obtežene s težkimi omarami. Vinil velja tudi za eno najbolj tihih talnih oblog, v nasprotju denimo z laminatom, po katerem se hoja lahko precej sliši.

Vinilne plošče so izdelane iz polivinilklorida (PVC) in soli, k čemur so dodani še polnila, stabilizatorji in mehčala (ftalati), pojasni Ingrid Smrkolj iz podjetja Kemoplast. »Večji je delež PVC-ja v končnem izdelku, lažjo vgradnjo in čiščenje omogoča.« Glede na zgradbo delimo vinilne talne obloge na homogene in heterogene. Homogene, ki so po besedah sogovornice namenjene predvsem za komercialno in industrijsko rabo, so narejene iz enega sloja surovin in barv, zato so trdnejše in kompaktnejše. Heterogene pa so sestavljene iz več slojev različnih surovin – zgornji je zaščitni in je edini, ki vsebuje PVC. Večina vinilnih oblog je debeline od 2,5 do 6 mm (najpogosteje 2 do 3 mm), z zaščitnim slojem od 0,3 do 0,7 mm, zato so zaradi nizke višine vgradnje še posebno primerne za obnove.

Življenjska doba vinilnih talnih oblog je odvisna od mesta vgradnje, stopnje obrabe in načina vzdrževanja. Ob skrbni uporabi in rednem vzdrževanju je po besedah Matjaža Žnidaršiča iz podjetja Alpod lahko tudi neomejena. Vinil je namreč zelo odporen. »Stopnja obrabe, ki se meri v razredih (npr. W31, W32, W33), je enaka kot pri laminatnih podih in določena po istih standardih. Poleg tega so vinilne talne obloge v nasprotju s parketom in laminatom tudi vodoodporne,« pojasni sogovornik.

Med slabostmi velja omeniti predvsem občutljivost na temperaturne razlike in neposredno izpostavljenost soncu. Žnidaršič opozori na toplotno stabilnost plošč oziroma njihovo raztezanje zaradi vpliva toplote. »Predvsem se ta vpliv pokaže na temnih podih, ki so močno obsijani s soncem. Vendar to slabost rešujemo s senčenjem in ustreznimi dilatacijami (presledki, ki se naredijo zaradi predvidenega raztezanja oz. krčenja – op. p.).« Vinil je občutljiv tudi na gumo, zato ni primeren za denimo garaže.

!!galerija!!

Vpliv na zdravje

Ob zbiranju informacij o vinilnih talnih oblogah ne moremo mimo številnih opozoril o ftalatih, ki so škodljivi za zdravje, v zrak pa se sproščajo še vsa leta uporabe (med drugim se domneva, da povečajo tveganje za razvoj ekcema pri otrocih).

To je le deloma res, pojasnjujejo strokovnjaki. Ftalati so snovi, ki jih potrebujejo pri proizvodnji PVC-ja kot mehčalce. V preteklosti so pri njegovi proizvodnji res uporabljali škodljive ftalate, a je EU močno zaostrila zakonodajo in standarde na tem področju. »Tako se zdaj uporabljajo samo dovoljeni ftalati, ki niso škodljivi, pa še ti samo v omejenih količinah. Poleg tega je treba testirati in nadzirati vsebnost hlapnih snovi (VOC). Na podlagi teh testov se izdelki klasificirajo v razrede od A do C. Naši spadajo v razred A+,« pojasnjuje Žnidaršič.

Proizvajalci so danes veliko bolj okoljsko ozaveščeni in odgovorni kot pred leti, napredoval pa je tudi način proizvodnje, zato najnovejše vinilne obloge ne vsebujejo ftalatov oz. vsaj čim manj, hkrati pa jih je mogoče v celoti reciklirati.

Primerne tudi za talno gretje in vlažne prostore

Kot rečeno, so vinilne talne obloge primerne za vse prostore, tudi za kopalnice in druge bolj obremenjene in vlažne prostore. Po besedah sogovornika je edina težava voda. Pa ne zato, ker bi poškodovala talno oblogo, saj je ta vodoodporna, ampak če prodre pod njo. Matjaž Žnidaršič zato svetuje: »Vinilna talna obloga v kopalnico da, vendar jo je treba lepiti, sama količina vode na podu pa naj bo v omejenih količinah.«

Ker so vinilne talne obloge tanke in imajo visoko gostoto, so zelo primerne tudi za talno gretje, pojasnjuje sogovornik. »Obe lastnosti povečujeta toplotno prehodnost, ki je pri talnem gretju najbolj zaželena. Vendar je treba upoštevati enaka pravila za talno gretje, kot veljajo za parkete ali laminatne pode.« Priporočljivo je, da se tla ne segrevajo čez 28 stopinj Celzija.

Lepljene ali »na klik«

Vinilne obloge lahko polagamo na dva načina – z lepljenjem na podlago ali brez lep­ljenja »na klik«. Ingrid Smrkolj podrobno opiše sistem polaganja z lepljenjem: »Vgrad­nja se začne z ureditvijo podlage. Ta mora biti dovolj ravna, trdna, gladka in tudi ustrezno suha. Na pripravljeno podlago se plošče lepijo tesno druga do druge z ustreznim lepilom. Običajno so to lepila, ki se nanašajo enostransko na podlago. Po polaganju je treba tla povaljati s težkim valjem.« Preprostejša pa je montaža po sistemu »na klik«, ki ga poznamo tudi pri laminatu. V tem primeru se plošče polagajo brez lepljenja, spajajo pa se enostavno – običajno imajo spoj, ki se zaskoči. Tudi v tem primeru mora biti podlaga enako pripravljena kot pri lepljenju, pojasnjuje sogovornica. Pri načinu brez lepljenja lahko vinilne plošče nameščamo tudi neposredno na obstoječo oblogo, denimo parket ali keramiko.

Novost na trgu so po besedah Smrkoljeve nove različice plošč za polaganje »na klik« – t. i. rigidne vinilne plošče, ki imajo trdno osnovo. »Njihova prednost je predvsem enostavnost polaganja. Zaradi trdne osnove lahko skrijejo nekaj napak podlage, npr. manjše fuge na keramiki, ki jih zato ni treba poravnavati. Na embalaži so te plošče označene z napisi »rigid« ali RCB (»rigid compact board«). Novost na področju vinilnih plošč »na klik« pa je tudi spoj »dreamclick«. Njegova bistvena prednost je »enakomerna izmenična porazdelitev utorov in peres okrog vinilne plošče, kar omogoča polaganje z leve ali desne strani, polaganje v ribjo kost, iskanje novih vzorcev ter kombiniranje različnih formatov, kar pri drugih spojih ni mogoče«, za konec pojasni sogovornica.