Epoksidni tlaki se zaradi visoke odpornosti proti mehanskim poškodbam, topilom, kis­linam in čistilom uporabljajo predvsem v industriji (za proizvodne in skladiščne hale) in v poslovalnicah, vse bolj priljubljeni pa postajajo tudi v stanovanjskih objektih. Njihova osnova je epoksidna smola, ki ji dodajo agregat (npr. kremenčev pesek) in trdilec. Smola reagira s trdilcem in ustvari se polimerno vezivo. 

Epoksidni tlak na vodni osnovi

Vse pogostejša je uporaba epoksidnega materiala na vodni osnovi, ki ima v okoljskem pogledu precejšnje prednosti pred klasičnimi epoksidnimi smolami, pri katerih se uporabljajo organska topila. Vodotopni epoksi ima dobre mehanske lastnosti, visoko kemično odpornost in paroprepustnost. Ta omogoča uporabo tudi na vlažnih površinah (svež beton, talne betonske plošče brez hidroizolacije). Samorazlivni epoksi tlak se nanaša na vodoravne površine, medtem ko so epoksidni premazi vsestransko uporabni kot zaključni sloj na betonu, magnezitnem in cementnem estrihu, litem asflatu in za sanacijo dotrajanih površin, nanesemo jih lahko tudi na navpične površine in stene, saj imajo odličen oprijem na različnih podlagah.

Zaradi odpornosti proti mehanskim poškodbah je epoksidni tlak primeren za garaže, kleti, hodnike in delavnice, vendar Vlado Mandič iz podjetja PET-BM navaja, da ga je mogoče izbrati tudi za vsa tla v stanovanju. Vedno pogosteje ga polagajo v kuhinji in kopalnici, saj ne vpija vode, ne zadržuje prahu in umazanije. »Parket in keramiko lahko nadomestimo z epoksidnim samorazlivnim ali dekorativnim tlakom,« pojasni. »Prednosti so preprosto vzdrževanje, čiščenje in mehanska odpornost. V primerjavi s ploščicami epoksidni tlaki niso tako hladni, temveč imate občutek, da hodite po trši plastiki.« 

Življenjska doba je odvisna od vzdrževanja. Pred prvo uporabo se na epoksidni tlak nanese loščilo, nato pa se v industrijskih obratih, kjer je obremenitev tal večja, priporoča loščenje enkrat na leto, v stanovanjskih objektih, kjer je obremenitev tal normalna, pa enkrat na dve leti. »Loščenje poteka strojno ali ročno,« pojasnijo na PET-BM. Če na epok­sidni tlak pade oster predmet, je poškodba minimalna, pri večjih poškodbah pa se tlak zbrusi in nanj nanese nov sloj.

!!galerija!!

Pri odločitvi za epoksidni tlak imajo pomembno vlogo obremenitev tal oziroma razmere med uporabo. Od mehanskih obremenitev so pomembni pričakovana obtežba, dinamični dejavniki zaradi prometa, obrus ter udarci in padci trdih predmetov. Upoštevati moramo tudi toplotne obremenitve (zmrzovanje, segrevanje, temperaturni šoki), izpostavljenost UV-žarkom in agresivnim kemičnim vplivom ter pritiskom zaradi morebitnega kapilarnega dviga vlage v podlagi. V stanovanjskih objektih, kjer je obremenitev tal normalna, je primerna izbira samorazlivni epoksidni tlak, če gre za tla na terasi, pa poliuretanski tlak. To je polimerni material, ki nastane kot kemijska reakcija med izocianatom in hidroksidi, od epoksi materialov pa se razlikuje predvsem v značilnostih: je bolj prožen, UV-obstojen, odporen proti temperaturnim skrajnostim. »Epoksidni tlak namreč ni odporen proti UV-žarkom, zato sčasoma porumeni,« razloži Vlado Mandič.

Epoksidni tlak se lahko nanese na homogeno, suho, ravno in trdno podlago (betonsko ploščo, estrih ali keramiko). Beton mora biti ustrezno trden, vlažnost pa se mora gibati od treh do petih odstotkov. Tlak se nanaša na beton v več slojih. S prvim se premaže podlaga oziroma zapolnijo pore. Druga plast je debela do milimeter – odvisno od pričakovanih obremenitev. Epoksidni tlaki so združljivi tudi s talnim gretjem. Aleš Tomšič iz podjetja Altotech pojasnjuje, da je prenos toplote zaradi tanke preplastitve zelo dober. 

Tridimenzionalna fotografija  pod prozorno prevleko

Zabavna lastnost epoksidnih tlakov je, da so različnih barv in da lahko vsebujejo tridimenzionalne fotografije. Če si v kopalnici na tleh želite fotografijo peščene plaže, Vlado Mandič iz podjetja PET-BM svetuje: »Najprej je treba pripraviti podlago tako, da bo ravna. Sledi 3D-folija, ki mora biti odporna proti epoksidnim materialom. Prilepimo jo na pripravljeno podlago, pozneje pa čeznjo prelijemo prozorni oziroma transparentni poliuretanski epoksi.« Vzdrževanje je enako kot izvedbi brez fotografije.

Cena samorazlivnega epoksidnega tlaka debeline od dveh do treh milimetrov se giblje od 25 evrov na kvadratni meter naprej in je primerljiva s kakovostnimi keramičnimi ploščicami, ki stanejo okoli 30 evrov na kvad­ratni meter,« pravi Mandič.

Dekorativni beton

Dekorativni beton je moden tankoslojni cementni premaz debeline dveh milimetrov, pojasnjuje Aleš Tomšič. Beton cire ali microtopping izvira iz Francije, njegova prednost pa je v tem, da ima zaradi različnih tehnik nanosa in široke palete barv unikaten videz. Razlogi za povečano povpraševanje po »podrgnjenem betonu« so njegova sestava, trdnost in uporabnost, saj z zadnjim, impregnacijskim slojem dosežemo, da postane vodoodporen. Zaradi vsestranskosti ga je mogoče nanesti na vsako podlago (les, beton, ploščice, mavčne plošče) in je primeren za kopalnice, tla, stopnice, kuhinjske pulte, korita, dekorativne stene, terase, dvorišča, pohodne poti, parkirišča, oboke, stebre in kamine.

Dekorativni beton je zmes cementa ter dodatkov, kot so polimeri in kvarc (mineralni posip za oplemenitenje betonskih tlakov). Lepljivost betona omogoča nanos na različne površine, primeren pa je tako za zunanje kot notranje prostore, za novogradnje ali sanacije obstoječih tlakov. Njegove prednosti so predvsem v tem, da ga je preprosto čistiti, je odporen proti vremenskim vplivom, ima kontinuiran videz (je brez fug), na voljo je velika paleta barv in različnih struktur površine (naravni kamen, granitne kocke, stari les ...). »Dosežemo lahko matiran, pol matiran ali sijajni videz,« pojasni Sandi Konič iz podjetja Art Dizajn.

»Pred nanosom je treba zbrusiti estrih ali beton in nanesti oprijemalni sloj. Nato sledi nanos dekorativnega betona – enega ali več slojev z vmesnim brušenjem ali ne, odvisno od končnega videza. Sledita zaključni premaz in impregnacija,« razloži Tomšič. Dekorativni beton ali microtopping ne potrebuje posebne nege, pojasnjuje Konič. »Čistimo ga z neagresivni čistili, obstajajo pa tudi razpršila za osvežitev videza.« Njegova življenjska doba je primerljiva z drugimi tlaki in odvisna od načina vzdrževanja.

Dekorativni beton je dražji od epoksidnih tlakov in parketa, keramičnih ploščic in laminata. Cena za kvadratni meter se giblje od 70 do 90 evrov, pojasni Sandi Konič, niha tudi glede na barvo in lak (na akrilni ali vod­ni osnovi).