Najprej se lahko vprašamo, ali je balkon pri nizkoenergijski hiši sploh smiselna odločitev. Arhitekt Miha Završnik iz podjetja Lumar, proizvajalca montažnih hiš, pravi, da je, ko gre za arhitekturno in funkcionalno utemeljeno pestrost zasnove hiše. »Poleg tega lahko balkonski previs učinkovito senči zasteklitev pod njim, še posebno če gre za južno stran,« pojasni. Arhitekt Gašper Demšar iz biroja Demšar arhitekti meni, da je balkone ali terase nizkoenergijskim hišam smiselno dodajati, če se z njimi poveča kakovost bivanja. »Bivanje na prostem, pa četudi prostora ni na pretek, je velika vrednota,« je prepričan.

Brez toplotnih mostov

Največja težava balkonov so toplotni mostovi. Toplotni most nastane tam, kjer je na stiku med balkonom in objektom prekin­jena toplotna izolacija. Zaradi tega se med drugim lokalno zniža temperatura notranje površine zidu in spodnje površine stropne plošče, posledica pa je pojav kondenza in plesni na vogalih objekta. Sčasoma se lahko pokažejo tudi poškodbe zaključnega sloja, ometa ali obloge, ki začne odstopati in odpadati. Toplotni most bi lahko odpravili z izolacijo, ki bi jo morali položiti na zgornjo in spodnjo ploščo balkona, vendar takšna rešitev ne bi bila funkcionalna, saj bi lahko onemogočili odpiranje balkonskih vrat, problematični pa sta tudi pritrditev (spodnja plošča balkona) in zaščita topotne izolacije.

»Konstrukcijsko se balkon najpogosteje izvede v obliki konzolnega podaljška medetažne armiranobetonske konstrukcije. Balkonska plošča se lahko nadaljuje kot podaljšek medetažne plošče ali v njeni ravnini ali v minimalnih višinskih zamikih. Lahko pa so terase tudi samostojni konstrukcijski elementi, a v tem primeru niso več razumljeni kot balkoni, ki imajo v prostorski zakonodaji tudi svojo formulacijo,« pojasni Demšar.

!!galerija!!

Da bi se izognili nastanku toplotnega mosta, obstajajo različni načini izvedbe balkona ali terase. Če je balkon linijsko pripet na konstrukcijo objekta, ga moramo toplotno izolirati po celotni površini. S trdo peno ali mineralno volno obložimo spodnjo in zgornjo stran balkonske plošče, položiti pa jo moramo tudi na čelno stran, da preprečimo uhajanje toplote. Drugi način izvedbe je, da balkon v konstrukcijo objekta vpnemo točkovno. Takšen je vpet v objekt z nosilci. Na točki nosilcev se lahko pojavi toplotni most, vendar ni velik, zmanjšamo pa ga tako, da nosilce oblečemo v toplotno izolacijo. Tret­ja možnost je, da uporabimo vmesni element oziroma v objekt vgradimo izolacijsko armaturno košaro tam, kjer armiranobetonska plošča nalega na zunanji zid. »Zaradi minimalnega preseka armature v elementu, ki kljub temu omogoča optimalno nasilnost, in uporabe toplotnoizolacijskih materialov z nizko toplotno prevodnostjo se toplotni most popolnoma odpravi,« razloži Demšar. Prednosti vgradnje armaturnih košar so v tem, da je toplotnoizolacijski ovoj skoraj neprekinjen, da polistiren, vgrajen v košaro, omogoča termično delovanje balkona, izolacijska plošča v armaturni košari omogoča zvočno izolacijo na stiku balkona z objektom, da je nosilnost potrjena, vgradnja je hitra in preprosta, montaža nosilcev balkona pa se izvaja naknadno. Četrta možnost izvedbe balkona je, da ga k objektu dodamo kot samostojno konstrukcijo, ki stoji na stebrih.

Balkon kot samostojna konstrukcija

»Če v konstrukciji ni bilo pripravljene ojačitve, na katero se pritrdi nadstrešek, balkon oziroma terasa, priporočamo, da se ta izvede kot popolnoma samostojen element. Nadstrešek oziroma balkon v tem primeru podpremo z ustreznim številom stebrov. Tako konstrukcija nadstreška ne posega v toplotni ovoj stavbe, zato ni nikakršnih skrbi za pojav toplotnih mostov,« je pojasnil Miha Završnik. Ker nosilni stebri samostojne konstrukcije lahko kvarijo zunanji videz stavbe, se je v zadnjem času uveljavila tudi gradnja lesenih balkonov. Lesena konstrukcija je samo točkovno pritrjena na zgradbo in njeno ostrešje, tako da je vpliv toplotnih mostov neznaten. »Če je v konstrukciji izvedena ojačitev, se lahko tudi nekaj let pozneje izvede nadstrešek, ki je integriran v arhitekturo hiše. V tem primeru smo že v fazi projektiranja predvideli detajl ojačitve, ki je zasnovan tako, da minimalizira nastanek toplotnih mostov,« pravi Završnik.

Hidroizolacija in odvajanje vode

Ko smo rešili vprašanje toplotnih mostov, se moramo spoprijeti še s tehničnimi vprašanji glede hidroizolacije, padca za odvajanje vode in zaščite pred mehanskimi vplivi.

Z vidika hidroizolacije se balkon obravnava enako kot pohodna ravna streha. Tudi če je pod napuščem, je še vedno izpostavljen vremenskim vplivom. Hidroizolirni sloj mora biti položen na nagnjeno podlago (EPS v naklonu), da je omogočeno odtekanje vode. Če ima balkon atiko (streha, tenda), je treba nagib toplotne izolacije izvesti v več smereh do točkovnih odtokov.

Pomanjkljiva in slabo izvedena hidroizolacija balkona je glavni razlog za težave, povezane z zamakanjem v betonski estrih, katerega posledice so odstopanje obloge, odstopanje in odpadanje ometa ter razslojevanje fasade s spodnje ali čelne strani. Voda prodira v estrih skozi fuge, ne glede na to, kako kakovostna fugirna masa je bila uporabljena (fuge niso vodoneprepustne, ampak samo manj vodovpojne) in kako dobro je bilo delo opravljeno. Vgraditi moramo najmanj dvoslojno hidroizolacijo iz polimerbitumenskih varilnih trakov z nosilcem filca oziroma steklene volne, nanjo pa dvoslojno toplotno izolacijo iz specialnih plošč. Spodnji sloj se na bitumensko hidroizolacijo prilepi z dvokomponentnim lepilom, zgornji pa s cementnim lepilom na spodnjega. Na koncu neposredno na toplot­no izolacijo lepimo keramične ploščice ali kamnito oblogo, pri čemer je treba uporabiti elastično in proti zmrzovanju odporno lepilo. Za hidroizolacijo lahko uporabimo tudi poliuretanske materiale v tekočem stanju, ki jih nanašamo z valjčkom in čopičem. V primerjavi z drugimi materiali so zelo elastični in odporni tako proti visokim kot nizkim temperaturam. Ker gre za hladen premaz, lahko z njim izdelujemo vse detajle, kritična mesta, lahko se spaja neposredno na stik (na fasado, les, keramiko, opeko, granit, granitogres ali marmor). V premaz se vtisne armaturna mrežica (filc), s čimer se našteta kritična mesta še dodatno ojačijo.