V nadaljevanju tako predstavljamo nekaj sodobnih rešitev iz ponudbe lesenih zunanjih senčil. Vsem je skupen naraven, estetsko bolj dovršen in unikaten videz, s tem pa tudi višja cena, ki po izkušnjah sogovornikov na žalost pogosto pretehta v prid senčilom iz drugih materialov.

Lesene žaluzije

Tehnološko najbolj preprosta in po videzu tradicionalna različica zunanjih senčil so zagotovo žaluzije. Čeprav gre za eno bolj klasičnih vrst, jih v leseni izvedbi vidimo redko. Po izkušnjah Ines Martinjak iz podjetja Marin se jih pri nas res proda razmeroma malo – zaradi modnih trendov in precej višje cene. Zagotavljajo predvsem zaščito pred osončenjem in pregrevanjem, po besedah sogovornice pa je njihova bistvena prednost v primerjavi z ALU- in PVC-različicami boljša izolativnost. Za izdelavo lamel se uporabljajo različne vrste predvsem eksotičnega lesa, ki so dovolj odporne, da se zaradi vremenskih vplivov ne deformirajo. S končno obdelavo, brušenjem in lakiranjem dobijo različen videz – od povsem gladkega do bolj rustikalnega. Lamele so lahko različno široke – od pet do devet centimetrov – in različno oblikovane – ravne ali ukrivljene. Maksimalni širina in višina lesenih zunanjih žaluzij sta po besedah Martinjakove odvisni od modela – nekje med 150 in 300 centimetri v širino in celo do 400 centimetrov v višino. Za večje steklene površine izdelajo več ožjih senčil, kar večini naročnikov tudi ustreza, saj jih lahko upravljajo ločeno po potrebi. »Upravljajo se ročno ali z motorjem. Daljinski upravljalniki ponujajo časovne nastavitve, za zaščito pred poškodbami pa lahko dodamo tudi tipala za svetlobo in dež. Mogoče je tudi upravljanje z računalnika in posredno telefona, če se ta poveže z žaluzijami,« še pojasni sogovornica. Poudari, da lesene žaluzije resda potrebujejo več vzdrževanja, vendar zaradi naravnega materiala delujejo veliko bolj elegantno in toplo.

Pomični paneli

Sodobna različica klasičnih lesenih polken so leseni pomični paneli, ki so lahko dvižni, drsni ali zložljivi. Gre za panele z aluminijasto ali jekleno konstrukcijo, v katero so vpete fiksne lesene lamele, ki so postavljene tako, da zagotavljajo zaščito pred pregrevanjem, hkrati pa omogočajo optimalni vstop svetlobe, pojasni Mirko Požar, direktor podjetja Mipo. Kot bistvene prednosti takšnih sistemov navede izjemno odpornost proti vetru in drugim mehanskim obremenitvam, visoko stopnjo protivlomne zaščite, zaradi svoje oblike se lahko navidezno zlijejo s fasad­nimi oblogami, ob primernem vzdrževanju se ponašajo tudi z izjemno dolgo življenjsko dobo. Za lamele se najpogosteje uporablja les kanadske cedre ali sibirskega macesna, medtem ko pri velikosti samih panelov po besedah sogovornika omejitev skoraj ni – sistemi so primerni tako za manjše kot zelo velike steklene površine, odpiramo in zapiramo lahko denimo celotne stene fasad. Tudi tukaj sta mogoča dva načina krmiljenja: »Panele lahko upravljamo ročno, tako da jih potiskamo v levo ali desno stran in jih zaklenemo v končnem položaju. Pri motornem pogonu pa jih pomikata motor in zobati jermen. Motor upravljamo s stikalom, posamično ali centralizirano, z daljinskim upravljalnikom ali pa je povezan s centralnim nadzornim sistemom,« opisuje Požar. Življenjska doba takšnih senčil je odvisna predvsem od skrbne uporabe in vzdrževanja, a po zagotovilu sogovornika gre za robustne sisteme, ki omogočajo desetletja brezskrbne uporabe.

Leseni brisoleji

Brisoleji so sodoben arhitekturni element, namenjen za senčenje večjih površin. Fik­sne ali nastavljive prekrivajoče se široke lamele omogočajo senčenje ali popolno zatem­nitev, običajno pa se vgrajujejo vertikalno pred okni ali na zunanjem robu teras. Kakor pojasni Zdene Vrbovšek iz podjetja Inoxvrbovšek, v povprečju izdelajo le dva lesena brisoleja na leto, saj so ti v primerjavi z aluminijastimi še vedno bistveno dražji, potrebujejo pa tudi več vzdrževanja. Pri tovrstnih senčilih so praviloma lesene le lamele, tečaji, vodila in mehanizmi pa so iz inoksa ali aluminija, da so trajno korozijsko odporni brez vzdrževanja. »Doslej smo že vgrajevali smrekove, macesnove in tikove lamele, s tem da smo smrekove letve že dobili globinsko impregnirane, macesnove smo prepustili naravni patini, tikovina pa že po naravi zelo dobro prenaša vse vremenske razmere, zato se uporablja tudi v navtiki,« nekaj izkušenj z lesenimi brisoleji povzame Vrbovšek. Zaradi naravnih deformacij lesa so lamele praviloma dolge do 1,5 metra, kadar pa so okna več­ja, se segmenti brisolejev sestavljajo v večje kompozicije iz posameznih polj.

Tako kot klasični brisoleji so lahko tudi leseni fiksni, pomični ali rotirajoči okvirji z lamelami, te pa so prav tako lahko fiksne ali nastavljive – ročno ali motorno. »Po naših izkušnjah se za stanovanjske hiše najpogosteje uporabljajo ročno pomični okvirji z ročno nastavljivimi lamelami. Obstajajo pa tudi navpične lamele na motorni pogon. Pri nas smo jih razvijali za slovenskega arhitekta in jih je uporabil na svoji eko hiši,« pojasni sogovornik. Življenjska doba lesenih brisolejev je razumljivo nekoliko krajša kot pri običajnih aluminijastih izvedbah, odvisna predvsem od vrste lesa in vzdrževanja. »Naši prvi leseni pomični brisoleji s fiksnimi letvicami so vgrajeni na hiši blizu Braslovč že skoraj dvajset let. Lastnik kar dobro skrbi za občasno vzdrževanje letvic – priznam, da niso kot nove, ker so vedno na vetru in soncu, bodo pa verjetno zdržale vsaj še toliko,« sklene Vrbovšek.