»Ker kar 60 do 90 odstotkov našega časa preživimo v zaprtih prostorih, je zelo pomembno, da so ustrezno prezračevani. Izrabljen zrak z majhno vsebnostjo kisika in visoko stopnjo vlage negativno vpliva na naše počutje, storilnost in druge psihofizične lastnosti, ne nazadnje lahko pripomore k akutnim obolenjem dihal,« pravi David Tomažin iz podjet­ja Systemair. Letos, ko je bilo veliko dežja, za povrhu so poplave veliko ljudem zalile domove, je ta problem še večji kot ponavadi. Prevelika vlažnost se kaže z nabiranjem kondenza na oknih in stenah, kjer se sčasoma razvije plesen, nazadnje se lahko začneta luščiti tudi barva in omet. »Če vlažnosti sproti ne odpravljamo z zračenjem ali ustreznimi napravami, kmalu zaznamo neprijeten vonj po plesni. Še hujše težave imajo z vlago tisti, ki jim je prostore poplavilo. Uničeno pohištvo in druge premočene predmete je lahko odstraniti. Vendar je bolj pomembno posušiti mokre zidove in tla, ki lahko s prihajajočim mrazom in zmrzovanjem zaradi vode v njih celo razpokajo. Vlago je torej treba odpraviti iz prostorov, saj uničuje tudi same objekte,« opozarja Iztok Zupančič iz podjetja Conrad.

Lokalne prezračevalne naprave

Z lokalnimi prezračevalnimi napravami, ki izkoriščajo odpadno toploto, ponavadi prezračujemo posamezne prostore, ne celotnega objekta, saj je v tem primeru bolje vgraditi osrednjo prezračevalno napravo. Ponavadi so lokalne prezračevalne naprave sestavljene iz rozet za dovod zraka in naprav z ventilatorji za odvod zraka. Pri izbiri je treba upoštevati površino prostora in število ljudi v njem. Rozete, ki jih namestimo na okno ali steno, zaznavajo, koliko je vlage v prostoru, in glede na to uravnavajo količino dovedenega zunanjega zraka, elementi z ventilatorjem pa odvajajo odpadni zrak. »Lokalne prezračevalne naprave dovedejo oziroma odvedejo relativno majhne količine zraka, kar pa je povsem dovolj za prezračevanje prostorov s prostornino od 50 do 300 kubičnih metrov,« pove David Tomažin, ki še dodatno pojasni, da prezračevalne naprave zračno vlažnost uravnavajo s količino dovedenega in odvedenega zraka: »Z zrakom namreč dovajamo oziroma odvajamo tudi vlago, ki je v njem. Vsebnost zračne vlage se bo z odvajanjem odpadnega zraka tako zmanjšala. Nekatere naprave imajo vgrajena tudi tipala za vlago, s katerimi prepoznajo stanje zraka v prostoru in po potrebi prilagodijo režim delovanja.«

Kljub temu da niso tako učinkovite kot osrednji prezračevalni sistemi, imajo nekaj prednosti, kot so kompaktnost, preprosta vgradnja, uporaba in vzdrževanje ter majhne dimenzije. »Največkrat pa se zanje odločimo pri že dokončanem objektu, v katerem vgradnja osrednjega sistema s kanalskim razvodom ni mogoča. Eden od razlogov pa je tudi možnost nastavitve različnih režimov delovanja v posameznem prostoru,« pojasni Tomažin. Ker lokalne prezračevalne naprave delujejo na elektriko, je pri njihovi izbiri pomembna tudi energijska učinkovitost, saj delujejo brez premora. Zato je bolje izbrati takšno, ki ima varčen motor in učinkovit rekuperator toplote. »Prav tako moramo biti pozorni na raven zvočnega tlaka (glasnost), ki ga naprava ustvarja v prostoru, za uporabnike z alergijami pa tudi na stopnjo filtracije dovedenega zraka,« še pove David Tomažin.

Običajno se izrabljen zrak zadržuje v višjih plasteh v prostoru, zato je tudi lokalno prezračevalno napravo bolje vgraditi više, nekje od 30 do 50 centimetrov pod stropom. Ker mora izmenjevati sveži in izrabljeni zrak, mora biti to mesto, ki ni zaprto, temveč omogoča nemoteno kroženje zraka po prostoru. Prav tako moramo biti pozorni na to, da dovod zraka ni usmerjen neposredno v uporabnike, da ni nenehnega občutka prepiha. »Vgradnja je najpogosteje stenska in ne zahteva dodatnih razvodnih kanalov. Treba je narediti le preboj zunanjega ovoja stavbe za dovod in odvod zraka ter poskrbeti za električno napajanje. V večini primerov so naprave izvedene tako, da je kondenz, ki nastaja pri ohlajanju toplega odvodnega zraka na hladnih stenah rekuperatorja, na prosto speljan skozi odvodni zračni kanal. Če ne, je treba ustrezno urediti odtok za kondenz,« povzame navodila David Tomažin.

V celjskem podjetju Mik pa so razvili samostojno lokalno prezračevalno napravo mikrovent, ki jo je mogoče namestiti nad oknom, na zunanja senčila, nadokensko roleto ali na zid. Če mikrovent vgradimo na okno, mora biti široko ali dolgo vsaj 100 centimetrov. Če jo vgradimo na zid, pa je dovolj, da naredimo luknjo za dovodni in odvodni zrak ter poskrbimo za električno napeljavo. »Montaža je lahko horizontalna ali vertikalna. Ventilator dovaja svež filtriran zrak skozi izmenjevalnik toplote v prostor, iz prostora pa skozi filter in ventilator odvaja izrabljen vlažen zrak. Pri vstopu v izmenjevalnik toplote se zunanji zrak segreje, ne da bi se mešal z odpadnim. Zunanji zrak ima pri nizki temperaturi majhno vsebnost vlage, zato se z njim v prostoru zmanjšuje relativna vlaga, kar ugodno vpliva na počutje in preprečuje pojav plesni. Tipalo pa meri vlago ves čas delovanja,« pojasni Senja Vraber iz podjetja Mik Celje.

Mehanski razvlaževalci zraka

Če imamo preveč vlage v stanovanju, a ne želimo vanj posegati z gradbenimi deli, pa čeprav manjšimi, lahko uporabimo mehanske ali električne razvlaževalce zraka. Mehanski s kondenzacijo zbirajo zračno vlago v posodo. V posodi so granule ali tablete, ki nase vežejo vlago. Takoj ko granule ali tablete namestimo v posodo, ki jo postavimo na mesto, kjer je največ vlage, a vsaj deset centimetrov stran od stene, da zrak lahko kroži, se začne absorpcija vlage. Mehanskih razvlaževalcev zraka ne smemo postaviti v bližino vira toplote, kot je radiator, saj se plastična posoda lahko stali ali pa zbrana voda izpari in se vrne v prostor.

Velikost razvlaževalca je odvisna od velikosti prostora. Stogramsko polnilo granulata zadošča za sobo, veliko deset kubičnih metrov, za prostor, velik okoli 30 kubičnih metrov, pa izberemo 450-gramsko polnilo. Granulat običajno zadostuje za dva do tri mesece, potem pa ga je treba zamenjati in odliti nabrano tekočino. Če je vlage v zraku preveč, je doba delovanja še krajša. »Absorbcijski sušilci zraka so zaradi majhne zmogljivosti primerni za manjše prostore ali omare. Delujejo brez priklopa na izvor elektrike. Odstranijo do 0,02 litra vode na dan. V njih je vložek s posebno higroskopično kemikalijo (kalcijev klorid – CaCl2), ki nase učinkovito veže vlago iz zraka in jo potem v kapljicah spušča v posodo. Kalcijev klorid je v obliki granulata in je neškodljiv, razen če bi ga zaužili, kar pa onemogočata ustrezno ohišje in embalaža,« pojasni Iztok Zupančič iz Conrada.

Elektronski razvlaževalci zraka

Bolj kot mehanski so učinkoviti elektronski razvlaževalci zraka, ki sicer za delovanje potrebujejo električno energijo, a zmorejo razvlaževati s kapaciteto do 20 litrov na dan. Večinoma delujejo podobno kot klimatske naprave, s kompresorjem in plinom. Primerno izvedbo izberemo glede na temperaturo, vlago in velikost prostora. Tudi elektronske razvlaževalce moramo za optimalno delovanje postaviti v prostor z največ vlage. Nikakor pa jih ne smemo postaviti na hodnik in imeti odprta vrata do sobe, kjer je vlaga. Bolje delujejo, če jih dvignemo od tal. Obstajajo številne različice, Gregor Globočnik iz podjetja Powercom priporoča razvlaževalec, ki uporablja nov sistem z valjčkom s silikagelom: »Nase veže vlago, in ko se z njo prepoji, grelnik v razvlaževalcu segreje valjček in voda odteče v rezervoar. Razvlaževalec uporablja trislojni filter, ki iz zraka filtrira vse nezdrave delce in neprijetne vonjave. Naprava je torej tudi zelo učinkovit čistilec zraka, ima vgrajen protiprašni filter in za čiščenje zraka uporablja vgrajeni ionizator. Na zadnji strani ima priključek za vrtno cev, skozi katero lahko s padcem uredimo stalno odvajanje vode, ki se drugače zbira v rezervoarju.«

Elektronski razvlaževalec zraka, ki ga priporoča Globočnik, je zaradi nove tehnologije učinkovitejši, kot so bili običajni razvlaževalci v preteklosti: »Nova tehnologija ni občutljiva na temperaturo, zato deluje pri temperaturah od ena do 35 stopinj Celzija stoodstotno učinkovito. Za primerjavo: dvakrat močnejši kompresorski razvlaževalec s kapaciteto razvlaževanja 18 litrov na dan, pri 80-odstotni relativni vlagi zraka in zunanji temperaturi 10 stopinj Celzija deluje le še s 30 odstotki moči, torej iz zraka odvede le še 5,4 litra na dan. Pri 5 stopinjah Celzija je moč le še 15-odstotna, kar pomeni le še 2,7 litra razvlaževanja na dan.«

Na elektronskem razvlaževalcu lahko nastavimo želeno vlažnost, in ko stopnja vlage v prostoru pade pod to vrednost, naprava samodejno preneha delovati. Vklopljen ostane edino ventilator, ki skrbi za kroženje zraka in tako preprečuje hitro vnovično navlažitev prostora. Kako učinkoviti so elektronski razvlaževalci zraka v praksi, je težko določiti, saj se razlikujejo od modela do modela. Učinkovitost in dober izkoristek pa sta odvisna tudi od vzroka vlage, temperature v prostoru, izolacije objekta, zatesnjenosti oken, starosti plesni oziroma vlage in podobno.