Aleš Bizjak (Sieco, proizvodnja solarnih sistemov), Alen Veren (Fura) in Jaka Marolt (Icarus Slovenija) so strokovno komisijo Celjskega sejma, ki so jo sestavljali urednica oddaje Prava ideja na RTV Slovenija Edita Cetinski Malnar, direktor in urednik Financ Peter Frankl, poslovnež Ivo Boscarol, generalni direktor Gorenja Orodjarne Blaž Nardin in predsednik upravnega odbora družbe Celjski sejem Franc Pangerl, prepričali z inventivnostjo ter poslovno-ekonomskim in trajnostnim vidikom svojih podjetniških idej oziroma rešitev.

Hibridni barvni kolektor
Celjski inovator in direktor podjetja Sieco Aleš Bizjak je razvil in izdelal barvni hibridni sončni kolektor, ki je kombinacija zračnega kolektorja z vgrajenimi fotovoltaičnimi celicami v barvnem tonu. Zračni kolektor segreva zrak, fotovoltaični moduli proizvajajo energijo za ventilator, ta pa poganja topel zrak skozi kolektorje v prostor. Mladi podjetnik pravi, da gre za samozadostni sistem, ki je namenjen za ogrevanje zraka v hladnih, a sončnih zimskih dneh v gorskih in planinskih kočah, v skladiščih, za razvlaževanje zraka, prezračevanje v pasivnih hišah, lahko vzdržuje temperaturo vode na vodovodni napeljavi, ustrezno nadgrajen pa jo tudi ogreva. Za ogrevanje 50 kvadratnih metrov velikega prostora, na primer, bi potrebovali dva kvadratna metra hibridnih kolektorjev – pri vpihu 150 kubičnih metrov zraka na uro bi se prostor ogrel do 27 stopinj Celzija.

Posebnost barvnega hibridnega kolektorja je solarno steklo brez mineralov, ki prepušča več svetlobe. V spodnjem delu so fotovoltaične celice, energija, ki jo proizvedejo, pa poganja ventilator v zgornjem delu kolektorja, ki vpihuje zrak v prostor. Najpomembnejši del so barve oziroma premazi, ki so jih razvili in patentirali na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer je bil Aleš Bizjak na usposabljanju pri prof. dr. Borisu Orlu, pri razvoju pa je sodeloval tudi Helios. Premazi so namreč spektralno selektivni, gre pa za nekakšno vmesno različico med črno barvo, s katero bi dosegli največ 65 stopinj Celzija, in tankoslojnimi premazi, kakršne imajo vodni kolektorji, pojasni mladi inovator in doda, da lahko izberemo kateri koli odtenek. Za optimalno delovanje zadostuje že minimalna količina sončne svetlobe, zalogovnik pa ni potreben.

Kolektor je mogoče izdelati v različnih velikostih in dimenzijah. Najprimernejše mesto za namestitev je stena objekta, kjer zaradi nižje lege sonca pozimi dosega najboljše izkoristke. Med prednostmi sogovornik opozori še na dolgo življenjsko dobo (25 let), pri čemer ventilator zmore 100.000 ur obratovanja, najpomembnejše pa je, da izdelek v tem času ne potrebuje nobenega vzdrževanja in po izteku ga je mogoče v celoti reciklirati, pravi Bizjak.

Brezplačna menjava baterij za e-kolesa
Alen Veren je razstavnem prostoru podjetja Fura predstavljal idejo brezplačne menjave baterij za električna kolesa, ki je novost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Cilj podjetja je vzpostaviti sistem polnilnih postaj po vsej državi in zunaj njenih meja. V okviru povezovalnega projekta eKolesarske poti, ki ga je financirala Evropska unija, so doslej v občinah Beltinci, Kobilje, Lendava in Dobrovnik ob kolesarski poti vzpostavili 20 polnilnih postaj, kjer lahko lastniki električnih koles v nekaj minutah brezplačno zamenjajo izpraznjeno baterijo z napolnjeno. Klasično polnjenje električnega kolesa namreč traja tri do sedem ur, pol ure trajajoče hitro polnjenje pa močno skrajšuje življenjsko dobo baterije, pojasni Veren, ki je s sejemsko predstavitvijo zadovoljen. Zanimanja za njihove izdelke je bilo namreč veliko, prave rezultate, med katerimi omeni tudi širitev na tuje trge (zanimata ga zlasti Nemčija in Nizozemska, ki je znana kot dežela kolesarjev), pa pričakuje šele čez čas.

Kakovostni izdelki iz slovenskega lesa
Jaka Marolt, direktor podjetja Icarus Slovenija, je tretji dan sejma napol za šalo, napol zares dejal, da bi se zaradi njega lahko sejem kar končal. V treh dneh se je namreč pri njem zvrstilo precej potencialnih poslovnih partnerjev, slovenskih podjetij in posameznikov, ki jih je zanimal idejni projekt izdelave visokokakovostnih izdelkov iz lesa, v katerega bi bila vključena celotna lesnopredelovalna panoga. Na trg visokokakovostnih izdelkov iz lesa je poskušalo prodreti že nekaj podjetij, a jim po besedah mladega podjetnika med drugim ni uspelo tudi zato, ker so se vsega lotili sami. Icarus Slovenija želi delovati povezovalno in združiti najbolj kakovostne segmente lesne stroke. Izkoristiti želi potencial slovenskega gozda, kakovostno ponudbo izdelkov in polizdelkov iz najboljšega lesa, ki bi vključevala vse od notranje opreme za letala in jadrnice do različnih dodatkov za avtomobile, pa zagotoviti s kvalificirano domačo delovno silo.