Kot so sporočili z ministrstva, so skušali predloge in pripombe iz prve javne obravnave, ki je potekala od novembra lani do februarja letos, v čim večji možni meri vključiti v osnutke vseh treh zakonov - zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih.

Gradbeni zakon na novo ureja področje graditve objektov in nadomešča zakon o graditvi objektov. Zakon ohranja ali nadgrajuje več ureditev, ki so v veljavnem zakonu, obenem pa uvaja nekatere novosti. Tako bo med drugim veljal za večji obseg objektov, med njimi za ureditve, ki so posledica gradnje.

Olajšal bo pogoje za nekatere vrste gradnje in del, in sicer med drugim za odstranitev objekta ne bo več potrebno gradbeno dovoljenje, ampak le prijava začetka gradnje, gradbeno dovoljenje tudi ne bo več potrebno za začasne objekte, namenjene prireditvam in za čas sezone. Investitor bo lahko pridobil predodločbo, ki bo zavezovala v naknadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje bo mogoče pridobiti na podlagi manj obsežne dokumentacije.

Predvidena je uvedba prijave začetka gradnje, s čimer bo lahko inšpekcija učinkoviteje izvajala nadzor, in možnost skrajšanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja v primerih, ko ni predvidenih vplivov na okolje. Za objekte, ki nimajo vpliva na okolje in niso zahtevni, je predvidena tudi prijava dokončanja gradnje - v kateri bodo izjave nadzornika in izvajalca, da je gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem, s čimer ne bo več potrebno uporabno dovoljenje. Bo pa to še vedno obvezno pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje.

Uvedli bodo dvotirni nadzor (gradbene in občinske inšpekcije) nad gradnjami, za katere ne bo potrebnega gradbenega dovoljenja. Osnutek predvideva tudi integracijo postopkov izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja.

Predvidena je možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, starejše od 20 let, je predvidena možnost pridobitve dovoljenja za objekt daljšega obstoja, za ostale - katerih lastnik nima druge nepremičnine za bivanje ali v objektu opravlja gospodarsko dejavnost, rušenje pa bi mu vzelo edini vir dohodka - bo mogoče pridobiti začasno dovoljenje za pet let.

Zakon o urejanju prostora bo nadomestil zakone o prostorskem načrtovanju, o urejanju prostora in o umeščanju prostorskih ureditev v prostor. Nadgradil bo obstoječi sistem državnega in občinskega prostorskega načrtovanja, prostorske ukrepe in ukrepe zemljiške politike, uvedel pa bo tudi nekatere novosti.

Med slednjimi bo vpeljava instrumenta prevlade ene javne koristi nad drugo v primerih, ko bo prišlo do kolizije javnih interesov in na strokovni ravni ne bo mogoče doseči usklajene rešitve - mnenja glede tega bo dajala komisija za prostorski razvoj, ki bo delovno telo vlade, strokovno podporo komisiji pa bo nudil prostorski svet pri ministrstvu.

Vpeljali bodo tudi instrument prostorskega planiranja, pri čemer bo regionalni prostorski plan nov strateški dokument na ravni razvojne regije in občinski prostorski plan na ravni občine (slednji bo predstavljal vsebino današnjega strateškega dela občinskega prostorskega načrta).

Za določene linijske prostorske ureditve državnega pomena je predviden enovit postopek priprave državnega podrobnega prostorskega načrta in izdaje celovitega dovoljenja - tako bo v eni fazi zajeto podrobno prostorsko načrtovanje, projektiranje in dovoljevanje.

Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih bo iz sedanjega zakona o graditvi objektov prevzel sistem pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil ter ga nadgradil. Tako bo določil regulirane poklice - pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec - in za vsakega od njih tudi podrobno opisal poklicne naloge.